Misleci tega sveta

Kdo najbolj vpliva na dogajanja tega sveta? Običajno se misli, da so to ekonomske zakonitosti, kapital in kapitalisti, vplivni politiki in politični lobiji. Kaj pa vrhunski misleci, ki skušajo vplivati z intelektualnimi argumenti?

Deset »naj« intelektualcev

Britanska revija Prospect Magazine in ameriška Fo­reign Policy vsako leto objavita seznam svetovnih mislecev (World Thinkers). Seznam sestavijo na podlagi spletnega glasovanja. Poglejmo na primer prvih deset (top ten) za leto 2013. Prvi je Richard Dawkins, sloviti oxfordski biolog, zagovornik evolucijske teorije in ateizma, avtor knjig Bog kot zabloda in Sebični gen. Ko sreča kakega zagretega pastorja, ga pozdravi z besedami: »Dober dan, jaz sem opica. Kaj pa vi?« Drugi je Ashraf Ghani, afganistanski politolog, teoretično in praktično (bil je minister) se ukvarja z vprašanjem, kako naj država čim bolj učinkovito služi ljudstvu. Tretji je Steven Pinker, harvardski profesor, kanadsko-ameriški eksperimentalni psiholog in kognitivni znanstvenik, ki v svoji zadnji knjigi trdi, da človeštvo z evolucijo postaja vse manj nasilno; včasih so se ljudje zabavali, ko so hodili gledat javna mučenja in usmrtitve. Četrti je Ali Alla­wi, iraški intelektualec, bil minister po padcu Huseina, v svojih analizah se ukvarja s krizo islamske civilizacije, sam je šiitski musliman. Zdaj deluje na Princetonu. On in Ghani sta primera vrhunskih islamskih intelektualcev, ki si prizadevajo za posodobitev islamskega sveta. Četrti je Paul Krugman, Nobelov nagrajenec za ekonomijo 2008, cel svet bere njegovo kolumno, ki jo piše za New York Times. Je kritik fiskalnih varčevalnih ukrepov, kakršne zdaj vsiljujejo tudi Sloveniji. Šestega poznamo, je naš – Slavoj Žižek, filozof, ki je postal svetovna medijska zvezda. Sedmi je indijski filozof in ekonomist Amartya Sen, dobil je Nobelovo nagrado za ekonomijo 1998, za vpeljavo etičnih postulatov v ekonomsko miselnost, tudi on je kritik varčevalnih ukrepov v Evropi. Osmi je angleški fizik Peter Higgs, po njem so poimenovali najmanjši delec, ki so ga lani odkrili v pospeševalniku v Cernu – Higg­sov bozon. Higgs ga je namreč opisal že leta 1964. Nobelova nagrada mu sledi. Deveti je egiptovski pravnik in diplomat Mohamed El Baradej, bivši direktor urada Združenih narodov za jedrsko energijo, nobelovec za mir 2005, zagovornik demokracije v Egiptu in drugih arabskih državah. Sedanjega predsednika Mursija je obtožil, da je novi faraon. Deseti je Daniel Kahneman, ameriški ekonomist judov­skega rodu, avtor uspešnice Thinking, Fast and Slow. Raziskuje, kako se ljudje odločamo v različnih ekonomskih situacijah, je začetnik vedenjske ekonomije (behavioral economics), zanjo je 2002 prejel Nobelovo nagrado … Na tem seznamu je še 55 drugih vrhunskih intelektualcev, vseh je 65, le 15 od teh je žensk. Vsi ti na svetovno dogajanje seveda ne vplivajo tako direktno kot politiki, zato pa zagotovo bolj globinsko in bolj trajno.

Za kaj gre v Turčiji?

V Istanbulu so zadnji dan maja izbruhnili veliki nemiri. Povod naj bi bila namera oblasti, da žrtvujejo mestni park za potrebe novega trgov­skega centra. V nadaljevanju se je pokazalo, da je bil to res le povod, saj so se protesti bliskovito razširili po vsej Turčiji. Vzroki so torej glob­lji in tičijo v nezadovoljstvu dela prebivalstva z vse bolj avtoritarno politiko vlade in njenega predsednika. Recep Tayyip Erdogan je njegovo polno ime, star je 59 let, njegovo energično vladanje pa poteka v dveh smereh. Po eni vodi učinkovito gospodarsko politiko, ki se kaže v visoki stopnji rasti, po drugi pa se kaže v prizadevanjih za vse večjo islamizacijo države. To seveda moti tiste sloje, zlasti v mestih, ki cenijo sekularne svoboščine in bi radi še naprej živeli vse bolj svobodno; nočejo, da bi jih doletelo tisto, kar je značilno za države z radikalnimi islamskimi režimi. Za boljše razumevanje vsega skupaj je treba poznati malo turške zgodovine. Turčija je republika, v kateri je po ustavi islamska cerkev ločena od države, garant takšne sekularne ureditve pa je tudi močna turška vojska. Nošenje islamskega naglavnega šala, ki je v mnogih islamskih državah obvezno, je bilo v Turčiji še nedavno prepovedano, Erdogan pa je za začetek prepoved odpravil; naslednji korak bi bila verjetno zapoved obveznega nošenja. Tej svobodi pa se mnoge Turkinje očitno ne bodo kar tako odpovedale.

Vojak Bradley Manning

V ZDA se pred vojaškim sodiščem začenja proces proti vojaku, ki je spletni strani WikiLeaks posredoval video posnetek napada ameriškega helikopterja na nedolžne civiliste v Iraku in cel paket zaupnih diplomatskih depeš. Obtožen je 22 kaznivih dejanj, med njimi »sodelovanja s sovražnikom«, za katerega mu lahko dosodijo tudi smrtno kazen. Obeta se pomenljiv in dolg proces.