Vse manj gnojenja na pamet

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / sobota, 20. april 2013 / 06:00

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje opozarja kmete na pravilno gnojenje. Čeprav postaja uporaba gnojil vse bolj racionalna, so nekatera tla še vedno preveč založena s hranili. Ponudba mineralnih gnojil na slovenskem trgu ne ustreza potrebam rastlin.

Kranj - Pomlad je čas gnojenja, s katerim pridelovalci vrnejo tlom rastlinska hranila, ki so jih jeseni s pridelki odnesli s kmetijskih zemljišč, ter hkrati v tleh zagotovijo zadostno zalogo hranil za rast kmetijskih rastlin v tekoči rastni sezoni.

V Evropski uniji je gnojenje krovno urejeno s t. i. nitratno direktivo. Članice unije so jo dolžne spoštovati, ob tem pa morajo še vsaka štiri leta poročati Evropski komisiji o stanju površinskih in podzemnih voda ter o izvajanju drugih zahtev in omejitev, ki izhajajo iz direktive. V Sloveniji določbe nitratne direktive povzema t. i. nitratna uredba, ki se šteje za operativni program izvajanja ukrepov za zmanjšanje vnosa dušika v tla in na tla. Ker je Slovenija celotno ozemlje opredelila kot ranljivo območje, ukrepi za varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov veljajo na njenem celotnem območju.

Količinske in časovne omejitve gnojenja
Ključna je mejna vrednost letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil, ki ne sme presegati 170 kilogramov dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Ker to pomeni, da se posamezno zemljišče lahko gnoji tudi z večjim odmerkom dušika, nitratna uredba dodatno določa, da letni vnos organskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč ne sme presegati 250 kilogramov dušika na hektar. Sestavni del uredbe je tudi preglednica z mejnimi vrednostmi vnosa dušika v tla, ki pa omejuje količino vseh gnojil, vključno mineralnih.

Nitratna uredba zavezuje pridelovalce tudi k spoštovanju časovnih omejitev gnojenja ter gnojenja na strminah, poplavnih zemljiščih, zemljiščih, ki so zasičena z vodo, na zmrznjenih ali zasneženih tleh. Uredba tako določa, da rastlinam ni dovoljeno dodajati gnojil v času, ko jih ne morejo koristiti – torej pozimi, ko se temperature spustijo pod pet stopinj Celzija. Od 15. novembra do 15. februarja je prepovedano gnojenje s tekočimi živinskimi gnojili – z gnojevko in gnojnico, izjema je le primorski del, kjer prepoved velja od 1. decembra do 31. januarja. Gnojenje s hlevskim gnojem je prepovedano od 1. decembra do 15. februarja, gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, od 15. novembra do 1. marca, pri tem pa veljajo izjeme pri gnojenju ozimin in v rastlinjakih. Zasneženih zemljišč se ne glede na debelino snežne odeje ne sme gnojiti, prav tako ne zemljišč, ki so poplavljena, zmrznjena ali nasičena z vodo.

Vse bolj racionalno gnojenje
Pridelovalci dosežejo največjo učinkovitost delovanja dušika v gnojilih s pravilno tehniko gnojenja, z ustreznim odmerkom ter predvsem pravilnim časom uporabe. Rastline je treba gnojiti z dušikom takrat, ko ga potrebujejo. Izjema so organska gnojila, predvsem hlevski gnoj, ki ga je treba zaorati v tla že jeseni, da se bo do spomladi v tleh razgradil in bodo hranila lahko na voljo rastlinam. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije se z dušikom gnoji vse bolj racionalno, torej bolj prilagojeno potrebam rastlin, stanju v tleh ter naravnim danostim. V zadnjih letih se s pridelki odnese s kmetijskih zemljišč približno dve tretjini dušika, vnešenega v tla z gnojenjem, še v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil ta delež le nekaj več kot 30-odstoten. Ob tem se je tudi poraba mineralnih gnojil v zadnjih dvajsetih letih zmanjšala za dobrih trideset odstotkov, na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi pa za 15 odstotkov. Skupni vnos dušika na kmetijska zemljišča znaša zdaj okoli 75 tisoč ton, od tega ga dve tretjini porabijo rastline, tretjina pa ostane v tleh kot presežek.

Neprilagojena ponudba mineralnih gnojil
Kmetijski inštitut Slovenije je v preteklih letih izvedel raziskavo o rodovitnosti kmetijskih tal v Sloveniji, v okviru katere je analiziral okoli tisoč vzorcev tal. Rezultati so pokazali velike razlike glede založenosti tal z rastlinskimi hranili. Tako so intenzivni trajni nasadi (sadovnjaki) in njive z vrtnarskim kolobarjem pogosto celo preveč založeni s hranili. Kar 70 odstotkov njiv z vrtnarskim kolobarjem je preveč pognojenih s fosforjem, 35 odstotkov njiv celo toliko preveč, da jih s tem hranilom ne bi bilo treba gnojiti vsaj štiri leta. Na njivah, ki so namenjene pridelovanju poljščin, je pretiravanje pri gnojenju s fosforjem manj izrazito. Raziskava je tudi pokazala, da ponudba mineralnih gnojil na slovenskem trgu ne ustreza dejanskim potrebam rastlin in založenosti tal s hranili. Ker prav vse kmetijske rastline potrebujejo več kalija kot fosforja, bi morali temu prilagoditi tudi ponudbo, v Sloveniji najbolje prodajano gnojilo NPK 15-15-15 pa vsebuje enak delež fosforja in kalija. Najslabša založenost s temi hranili je na travnikih, pašnikih in planinskih pašnikih, ki jih na kmetijah večinoma gnojijo z živinskimi gnojili.