Matej razstavlja in pika

V Galeriji Ivana Groharja je tokrat na ogled čudoviti svet "Namatejanega kiparstva", kot je akademski kipar in likovni pedagog Matej Plestenjak naslovil svojo prvo razstavo v domači Škofji Loki.

Škofja Loka – Prvo. Tako posebno. Namatejano. Sredin večer v Galeriji Ivana Groharja tokrat namreč ni bil običajen večer. Po dolgih letih ustvarjalnega kiparjenja in neutrudnega pedagoškega dela se je Matej Plestenjak, Škofjeločan v najboljših kiparskih letih, ob številnih sodelovanjih na skupinskih razstavah tokrat vendarle odločil predstaviti se tudi na samostojni razstavi. »Kustosinja Barbara Sterle Vurnik iz Loškega muzeja me je že pred časom klicala, naj pripravim razstavo. Sprva sem se hotel izogniti, češ, saj nimam nič novega, a me je na koncu le pregovorila,« je povedal Matej Plestenjak, ki je po besedah direktorice muzeja Jane Mlakar zagotovo eden najbolj zvestih spremljevalcev likovnega življenja v Škofji Loki.

»Odločil sem se, da bom razstavil samo kipce, ki so bili modelirani,« mi je, še preden sem ga vprašal po varjenih skulpturah, s katerimi se je v zadnjih letih običajno predstavljal na skupinskih razstavah, razložil Matej in priznal, da jih je moral prej temeljito »odprašiti«, ker so bili nekateri že dolga leta na podstrešju. Tako se predvsem v prvem delu galerije predstavlja s portreti v realistični maniri, mnogi so nastali v njegovih študijskih letih pa tudi že pred akademijo, nekaj pa jih je tudi novejšega datuma. »Zadnjega sem dokončal danes,« je kratek Matej. V drugi »velbani« sobi je njegov kiparski svet na prvi pogled bolj sproščen, kljub temu pa v svojem izrazu precizen in natančen. »Prvi prostor je kvadraten, geometrično urejen in na neki način komunicira z mojimi portreti, zadnji del galerije pa je s svojimi oboki kot naročen za Plestenjakovo »namatejano kiparstvo«, kot širok razpon del, ki so jim podlaga različni slogovni prijemi in materiali. »Namatejano je besedna igra za nametano v tejle velbani harmoniji. Vesel sem, da sem imel možnost popolnoma sam pripraviti koncept razstave, za katerega mislim, da mi je kar dobro uspel.« Materiali, v katerih dela Plestenjak, segajo od propena do gline, mavca in lesa. »Plestenjak se rad naslanja v svojem delu na različne slogovne rešitve in znane motive. V njih vidi izziv, jih te-interpretira in se z njimi na humoren način sooča ravno preko lastne skulpture, tako lahko prepoznamo tudi elemente kiča,« je k razstavi med drugim zapisala Barbara Sterle Vurnik.

In ne le koncept razstave, tudi odprtje le-te je bilo po njegovi in še marsikoga meri. Tri dijakinje so mu zapele rockovske klasike, kot so People are Strange kultnih The Doors, Hotel California legendarnih Eaglesov in na koncu še Lennonovo Imagine. Z njimi je pritegnil tudi kiparjev bas. Kako čudovite morajo biti šolske ure v njegovi likovni učilnici na Gimnaziji Škofja Loka.