Upravitelja priznala večino terjatev

Za podjetji Gratel in Lokainvest v lasti Kranjčana Jurija Krča, ki sta od januarja v prisilni poravnavi, je skupno priznanih za skoraj 139 milijonov evrov terjatev.

Za Gratel in Lokainvest je NLB septembra lani podala predloga za stečaj, vendar sta se vodstvi podjetij odzvali s predlogoma prisilnih poravnav, ki ju je kranjsko sodišče 8. januarja tudi oklicalo.

Kranj - V postopkih prisilnih poravnav zoper podjetji Gratel in Lokainvest, katerih lastnik je kranjski podjetnik Jurij Krč, sta upravitelja priznala terjatve v višini 106,17 milijona evrov (Gratel) in 32,5 milijona evrov (Lokainvest), je razvidno iz objav na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Postopka prisilne poravnave Gratela in Lokainvesta, ki sta se v težavah znašla predvsem zaradi krize v gradbeništvu, prisilne poravnave T-2 in danih poroštev povezanim podjetjem za najem kreditov za gradnjo optičnega omrežja T-2, je Okrožno sodišče v Kranju oklicalo 8. januarja.

Upravitelj prisilne poravnave Gratela Boštjan Jurkošek je dobil prijavljenih za 109,7 milijona evrov terjatev, priznal jih je za 106,17 milijona, prerekal pa za 3,51 milijona evrov. Največ priznanih terjatev do kranjske gradbene družbe imajo T-2 (18,7 milijona evrov), Rešet (15,9 milijona evrov), Nova Ljubljanska banka (14,6 milijona evrov), Ekol (13,1 milijona evrov), Lokainvest (12,9 milijona evrov) in Gorenjska banka (11,96 milijona evrov). Upravitelj prisilne poravnave Lokainvesta Jan Sibinčič je prejel prijavljenih za 36,6 milijona evrov terjatev, priznal jih je 32,5 milijona, prerekal pa štiri milijone evrov. Na seznamu priznanih terjatev so najvišje uvrščeni NLB (15,1 milijona evrov), Raiffeisenlandesbank Kärtnen (8,4 milijona evrov) in Hypo banka (7,1 milijona evrov).

Za obe podjetji je sicer NLB septembra lani podala predloga za stečaj, vendar sta se vodstvi podjetij odzvali s predlogoma prisilnih poravnav, ki ju je sodišče januarja tudi oklicalo. Podjetji sicer upnikom ponujata 50-odstotno poplačilo terjatev v štirih letih. Gratel je lani ustvaril okoli osem milijonov evrov izgube, Lokainvest pa 7,66 milijona evrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 11. avgust 2014 / 14:20

»Problematični« medved pokončal brejo telico

Medved, za katerega je agencija za okolje izdala dovoljenje za izredni odstrel, je prejšnji teden zahodno od bohinjske Planine za Liscem pokončal brejo telico, pogrešajo pa še eno tele.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:53

Koronavirus in mi, 1. del

V četrtek, 24. septembra, zvečer sem na Facebooku objavil novico o tem, da je mama pozitivna na covid-19. Dejansko nisem niti pomislil na to, da bi mogoče iz kakršnegakoli razloga to novic...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:52

Naglič, priimek iz greha, 2. del

Priimek Nagel so začeli pisarji postopoma zapisovati kot Naglič, ker so ljudje sinu Nagla rekli mali Nagel ali Naglič. Tako so nastali tudi mnogi drugi priimki. Leta 1806 so priimek ob rojstvu hčer...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:49

Rož'ca raste, ko jo potrebujemo

Miran Čebašek se že vrsto let ukvarja z zeliščarstvom, svoje znanje pa prenaša tudi na druge. Kot pravi, je pri zdravljenju z zelišči pomembno, da jih znamo pravilno uporabljati.

Kultura / torek, 27. oktober 2020 / 00:42

»Malar« vam v dom prinese barve

V Gorenjskem muzeju je v podstrešni galeriji gradu Khislstein na ogled razstava z naslovom Malar nam polepša življenje. V grad, kjer je bil nekoč dijaški dom, se z razstavo o tem čudovitem poklicu, ko...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:37

Nekdanjo Bloudkovo skakalnico iztrgali pozabi

Ozka stezica, ki se iz Naklega strmo pne na gozdno planoto Dobrava, preseka nekdanjo skakalnico, ki so jo naklanski fantje s pomočjo tržiških skakalcev zgradili leta 1950 po načrtih Stanka Bloudka. Do...