Pouk v družbi veverice

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / / 22:51

Izobraževanja na področju gozdne pedagogike so za gozdarje in lovce odličen način, da lahko tudi zapletene tematike na poljuden, a strokovno podprt način predstavljajo širši javnosti. Ta znanja so v učilnici na prostem prenesli v Podružnični šoli Podljubelj v sodelovanju z Lovsko družino (LD) Tržič.

Podljubelj – Raziskovalci skupine Gozd eksperimentov Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) že sedmo leto z zanimanjem spremljajo razvoj in trende v gozdni pedagogiki na evropskem nivoju in jih vnašajo v redno delo, v delo na šolah, na tem področju sodelujejo tudi s komisijo Mladi in lovstvo pri Lovski zvezi Slovenije (LZS). »Tovrstna sodelovanja so za nas vir kreativnosti in izmenjave strokovnih znanj,« je povedala mag. Špela Planinšek, sodelavka GIS. Lani so na inštitutu izvedli seminar gozdno-lovske pedagogike, zatem so bili udeleženci povabljeni še na izobraževanje v najbolj obiskani center za izobraževanje za lovsko in gozdarsko tematiko Werkstatt Natur na avstrijsko Gradiščansko. »Izobraževanja so odličen način, da lahko tudi zapletene ali celo težavne tematike na poljuden, a strokovno podprt način predstavljamo širši javnosti – in tako dvigamo ugled obeh za Slovenijo zelo pomembnih strok. Gozd in živali so namreč edinstvena celota in jih moramo obravnavati skupaj,« je poudarila Planinškova. Na teh izhodiščih sta v lokalnem okolju vzpostavili sodelovanje LD Tržič in OŠ Tržič, Podružnična šola (PŠ) Podljubelj. »Naša šola ima blizu gozd, v učilnici na prostem se otroci lahko celovito razvijajo; razvijajo naravni čut za opazovanje, domišljijo, so sproščeni v gibanju. To je popestritev intelektualiziranja pouka. Vse predmete lahko naredimo v naravi, zato se vsaj enkrat na mesec odločimo za tak način pouka,« je pojasnila vodja PŠ Podljubelj Maja Ahačič. Nedavno so učenci od prvega do četrtega razreda v učilnici na prostem spoznavali jesen v spremstvu učiteljic ter Mira Dovžana iz LD Tržič, dogodek je spremljal tudi Marko Mali, ki na LZS vodi komisijo Mladi in lovstvo. »Prav je, da že najmlajši vedo, da niso sami na svetu, ampak da sobivajo z drugimi živimi bitji, kar je pomembno tudi z vidika varovanja narave. Včasih je bilo v šolskih učbenikih več spoznavanja avtohtonih živalskih vrst, od mravlje do medveda,« sta povedala Dovžan in Mali in dodala, da bi tudi lovske vsebine morale imeti v programu vse kmetijske šole. Prvošolci so spoznali, kako se hodi po naravi, kakšna je vloga lovca, opazovali lisičji brlog, veverico ... Drugošolci so v gozdu poiskali naravna glasbila, ki so oponašala dež, točo ... in ob spremljavi glasbil zapeli pesmico. Izvedli so še pouk športne vzgoje, v učnem načrtu je npr. preskakovanje ovir, le da so oni to izvedli v naravi, preskakovali pa so potoček. Tretješolci so se poštevanke učili s pomočjo storžev, kamenčkov in paličic. Gozdnim škratkom pa so – in domišljija otrok je res neverjetna – postavili hiške iz materiala, ki so ga našli v gozdu. Četrtošolci so pri likovnem pouku ustvarjali mandale iz listja, lubja ..., načrtovali njihovo postavitev, jih barvno usklajevali. Učenci so nad takim načinom pouka navdušeni. Veronika je vesela, ker je lahko na zraku. Val je povedal, da je v naravi več prostora za učenje. Lara pa je dejala, da ob učenju lahko prisluhnejo zvokom narave.