Hoje za zvoncem se je letos udeležilo okoli 50 domačinov. Na čelu procesije zvonijo samski fantje. (Foto: Andrej Tarfila)

Na sveti večer hodili za zvoncem

V Železnikih so tudi letos na predvečer božiča ohranjali star običaj "hoja za zvoncem". Z zvonjenjem in ubranim petjem božičnih pesmi so poskrbeli, da domačini niso zaspali k polnočni maši.

Železniki - Ko je v ponedeljek zvečer ura v zvoniku cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih odbila deset, je izpred kulturnega doma proti zgornjemu koncu mesta krenila procesija petdesetih udeležencev, ki so z zvonjenjem in ubranim petjem božičnih pesmi skrbeli, da domačini niso zaspali k polnočni maši. Gre za star običaj »hoja za zvoncem«, njegove korenine segajo v 17. stoletje. Domislil si ga je ugledni domačin, fužinar Jurij Plavec.

»Železniki so bili v 17. stoletju še podružnica selške fare. Leta 1622 se je Jurij Plavec na pobudo Železnikarjev odpravil k patriarhu v Oglej, da bi izposloval ustanovitev samostojne župnije v Železnikih. Bil je uspešen, tako da je iz Ogleja prinesel listino, s katero je bila ustanovitev nove župnije v Selški dolini potrjena. Vendar pa je Plavec po ustanovitvi župnije prvo leto zaspal k polnočnici, saj so se zvonovi iz zvonika farne cerkve v zgornji konec Železnikov slabo slišali. Da se to ne bi več zgodilo, je mladim fantom kupil poseben zvon, da so na sveti večer zvonili po zgornjem koncu Železnikov in budili ljudi k polnočnici. Zvoniti so začeli dve uri pred polnočjo, da je bilo še dosti časa za pripravo na polnočno mašo v farni cerkvi. Fantje so navodila skrbno upoštevali in priljubljeni običaj se je ohranil vse do danes,« je pojasnil Tomaž Weiffenbach, predsednik Turističnega društva Železniki. Slednje že vrsto let v sodelovanju z Mešanim pevskim zborom Domel in Lovsko družino Železniki ohranja star običaj.

»Hoja za zvoncem je spet lepo uspela, domačini ta običaj zelo spoštujejo,« ugotavlja Weiffenbach. Na plavžu so fantje tudi letos pozvonili pri posameznih hišah, lovska družina pa je udeležencem postregla s toplim čajem in kuhanim vinom. »Na čelu procesije sicer zvonimo samski fantje, pozvonili pa naj bi predvsem pri samskih dekletih. Fant, ki na koncu običaja zadnji pozvoni, naj bi dal ostalim vedeti, da je to njegovo zadnje zvonjenje in da se bo v prihajajočem letu oženil,« je še pojasnil Weiffenbach.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / torek, 12. september 2023 / 22:05

Prijetno planinsko vzdušje na Tromeji

Rateče – Vremensko čudovita minula nedelja je planince pa tudi gorske kolesarje znova privabila na tradicionalno srečanje na Tromeji - Peči na 1509 metrov nadmorske višine. Za organizacijo vsako le...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / petek, 7. december 2007 / 07:00

Lastniki bodo prodali zemljišča

Kranjska Gora - V četrtek zvečer je v Ratečah potekal zbor lastnikov zemljišč v Planici. Na njem je večina lastnikov sklenila, da bodo državi prodali svoja zemljišča, s čimer so...

Slovenija / petek, 7. december 2007 / 07:00

Iz Rusije prišla zadovoljna

Rok Flander in Rok Marguč sta navdušena nad treningi v ruskem Abzakovu, dobro pripravljena pa se želita izkazati v nadaljevanju sezone.

Prosti čas / petek, 7. december 2007 / 07:00

Eva in Jan v Domžalah

V nedeljo, 9. decembra, ob 18. uri, se bo s svojim prvim velikim samostojnim koncertom predstavila mlada domžalska pevka Eva Černe. Glasbeni večer s številnimi gosti pripravl...

Kultura / petek, 7. december 2007 / 07:00

Tako so se oblačili v 16. stoletju

Škofja Loka - V Miheličevi galeriji v Kašči v Škofji Loki so odprli razstavo z naslovom Oblačilna kultura 16. stoletja. Pri tem projektu so sodelovali Združenje zgodovinskih mest Slovenije...

Kultura / petek, 7. december 2007 / 07:00

Mihelič od Miheličevih

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost so na ogled dela Franceta Miheliča (1907-1998), ki jih v svojih zasebnih zbirkah hranijo njegovi trije otroci.