Hoje za zvoncem se je letos udeležilo okoli 50 domačinov. Na čelu procesije zvonijo samski fantje. (Foto: Andrej Tarfila)

Na sveti večer hodili za zvoncem

V Železnikih so tudi letos na predvečer božiča ohranjali star običaj "hoja za zvoncem". Z zvonjenjem in ubranim petjem božičnih pesmi so poskrbeli, da domačini niso zaspali k polnočni maši.

Železniki - Ko je v ponedeljek zvečer ura v zvoniku cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih odbila deset, je izpred kulturnega doma proti zgornjemu koncu mesta krenila procesija petdesetih udeležencev, ki so z zvonjenjem in ubranim petjem božičnih pesmi skrbeli, da domačini niso zaspali k polnočni maši. Gre za star običaj »hoja za zvoncem«, njegove korenine segajo v 17. stoletje. Domislil si ga je ugledni domačin, fužinar Jurij Plavec.

»Železniki so bili v 17. stoletju še podružnica selške fare. Leta 1622 se je Jurij Plavec na pobudo Železnikarjev odpravil k patriarhu v Oglej, da bi izposloval ustanovitev samostojne župnije v Železnikih. Bil je uspešen, tako da je iz Ogleja prinesel listino, s katero je bila ustanovitev nove župnije v Selški dolini potrjena. Vendar pa je Plavec po ustanovitvi župnije prvo leto zaspal k polnočnici, saj so se zvonovi iz zvonika farne cerkve v zgornji konec Železnikov slabo slišali. Da se to ne bi več zgodilo, je mladim fantom kupil poseben zvon, da so na sveti večer zvonili po zgornjem koncu Železnikov in budili ljudi k polnočnici. Zvoniti so začeli dve uri pred polnočjo, da je bilo še dosti časa za pripravo na polnočno mašo v farni cerkvi. Fantje so navodila skrbno upoštevali in priljubljeni običaj se je ohranil vse do danes,« je pojasnil Tomaž Weiffenbach, predsednik Turističnega društva Železniki. Slednje že vrsto let v sodelovanju z Mešanim pevskim zborom Domel in Lovsko družino Železniki ohranja star običaj.

»Hoja za zvoncem je spet lepo uspela, domačini ta običaj zelo spoštujejo,« ugotavlja Weiffenbach. Na plavžu so fantje tudi letos pozvonili pri posameznih hišah, lovska družina pa je udeležencem postregla s toplim čajem in kuhanim vinom. »Na čelu procesije sicer zvonimo samski fantje, pozvonili pa naj bi predvsem pri samskih dekletih. Fant, ki na koncu običaja zadnji pozvoni, naj bi dal ostalim vedeti, da je to njegovo zadnje zvonjenje in da se bo v prihajajočem letu oženil,« je še pojasnil Weiffenbach.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 21. april 2020 / 09:41

Letno poročilo tudi normiranci

Tudi podjetniki, ki se jim davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem realnih in normiranih odhodkov, lahko oddajo letno poročilo, ki je osnova za pripravo bonitetne ocene, pravijo v Ajpesu.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 19. september 2022 / 15:28

V nedeljo potrdili 590 okužb z novim koronavirusom

Ljubljana – V nedeljo so v Sloveniji ob 479 PCR-testih in 2413 hitrih antigenskih testih potrdili 590 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v nedeljo zaradi covida...

Kranj / ponedeljek, 19. september 2022 / 13:33

Pobud manj kot prvič

V Kranju pregledujejo predloge občanov, katere projekte naj v prihodnjem letu izvedejo v okviru participativnega proračuna.

GG Plus / ponedeljek, 19. september 2022 / 13:27

Pot vrnitve po nesreči (4)

Od nesreče, ki se je med turnim smučanjem na pobočju Ratitovca zgodila Katji Rakušček, je preteklo že več kot sedem mesecev. Čaka jo še dolga rehabilitacija. Je zavzeta in vztrajna.»Skoraj v...

Kronika / ponedeljek, 19. september 2022 / 11:07

Lažna e-sporočila še vedno krožijo

Kranj – Policija znova opozarja, da po spletu še vedno krožijo lažna elektronska sporočila, ki prejemnike obtožujejo hudih kršitev v povezavi s pedofilijo, otroško pornografijo, ekshibicionizmom it...

GG Plus / ponedeljek, 19. september 2022 / 11:03

Upor hetmana Bogdana Hmelnickega

Zaradi pomanjkanja kmečke delovne sile so poljski plemiči, šlahta, čedalje bolj pritiskali na svoje tlačane, ki so bili po večini Ukrajinci. Kot v zahodnoevropskem prostoru je zaradi preve...