Hoje za zvoncem se je letos udeležilo okoli 50 domačinov. Na čelu procesije zvonijo samski fantje. (Foto: Andrej Tarfila)

Na sveti večer hodili za zvoncem

V Železnikih so tudi letos na predvečer božiča ohranjali star običaj "hoja za zvoncem". Z zvonjenjem in ubranim petjem božičnih pesmi so poskrbeli, da domačini niso zaspali k polnočni maši.

Železniki - Ko je v ponedeljek zvečer ura v zvoniku cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih odbila deset, je izpred kulturnega doma proti zgornjemu koncu mesta krenila procesija petdesetih udeležencev, ki so z zvonjenjem in ubranim petjem božičnih pesmi skrbeli, da domačini niso zaspali k polnočni maši. Gre za star običaj »hoja za zvoncem«, njegove korenine segajo v 17. stoletje. Domislil si ga je ugledni domačin, fužinar Jurij Plavec.

»Železniki so bili v 17. stoletju še podružnica selške fare. Leta 1622 se je Jurij Plavec na pobudo Železnikarjev odpravil k patriarhu v Oglej, da bi izposloval ustanovitev samostojne župnije v Železnikih. Bil je uspešen, tako da je iz Ogleja prinesel listino, s katero je bila ustanovitev nove župnije v Selški dolini potrjena. Vendar pa je Plavec po ustanovitvi župnije prvo leto zaspal k polnočnici, saj so se zvonovi iz zvonika farne cerkve v zgornji konec Železnikov slabo slišali. Da se to ne bi več zgodilo, je mladim fantom kupil poseben zvon, da so na sveti večer zvonili po zgornjem koncu Železnikov in budili ljudi k polnočnici. Zvoniti so začeli dve uri pred polnočjo, da je bilo še dosti časa za pripravo na polnočno mašo v farni cerkvi. Fantje so navodila skrbno upoštevali in priljubljeni običaj se je ohranil vse do danes,« je pojasnil Tomaž Weiffenbach, predsednik Turističnega društva Železniki. Slednje že vrsto let v sodelovanju z Mešanim pevskim zborom Domel in Lovsko družino Železniki ohranja star običaj.

»Hoja za zvoncem je spet lepo uspela, domačini ta običaj zelo spoštujejo,« ugotavlja Weiffenbach. Na plavžu so fantje tudi letos pozvonili pri posameznih hišah, lovska družina pa je udeležencem postregla s toplim čajem in kuhanim vinom. »Na čelu procesije sicer zvonimo samski fantje, pozvonili pa naj bi predvsem pri samskih dekletih. Fant, ki na koncu običaja zadnji pozvoni, naj bi dal ostalim vedeti, da je to njegovo zadnje zvonjenje in da se bo v prihajajočem letu oženil,« je še pojasnil Weiffenbach.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 19. junij 2015 / 20:10

Lambergi in prvi ljubljanski škof

Ni znano, kdaj in kje se je rodil prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg, znano pa je, da je gorenjske gore list oziroma da je bil sin grofa Jurija Lamberga z gradu Gutenberg pri Tržiču in Sibile Dietr...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...