Hoje za zvoncem se je letos udeležilo okoli 50 domačinov. Na čelu procesije zvonijo samski fantje. (Foto: Andrej Tarfila)

Na sveti večer hodili za zvoncem

V Železnikih so tudi letos na predvečer božiča ohranjali star običaj "hoja za zvoncem". Z zvonjenjem in ubranim petjem božičnih pesmi so poskrbeli, da domačini niso zaspali k polnočni maši.

Železniki - Ko je v ponedeljek zvečer ura v zvoniku cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih odbila deset, je izpred kulturnega doma proti zgornjemu koncu mesta krenila procesija petdesetih udeležencev, ki so z zvonjenjem in ubranim petjem božičnih pesmi skrbeli, da domačini niso zaspali k polnočni maši. Gre za star običaj »hoja za zvoncem«, njegove korenine segajo v 17. stoletje. Domislil si ga je ugledni domačin, fužinar Jurij Plavec.

»Železniki so bili v 17. stoletju še podružnica selške fare. Leta 1622 se je Jurij Plavec na pobudo Železnikarjev odpravil k patriarhu v Oglej, da bi izposloval ustanovitev samostojne župnije v Železnikih. Bil je uspešen, tako da je iz Ogleja prinesel listino, s katero je bila ustanovitev nove župnije v Selški dolini potrjena. Vendar pa je Plavec po ustanovitvi župnije prvo leto zaspal k polnočnici, saj so se zvonovi iz zvonika farne cerkve v zgornji konec Železnikov slabo slišali. Da se to ne bi več zgodilo, je mladim fantom kupil poseben zvon, da so na sveti večer zvonili po zgornjem koncu Železnikov in budili ljudi k polnočnici. Zvoniti so začeli dve uri pred polnočjo, da je bilo še dosti časa za pripravo na polnočno mašo v farni cerkvi. Fantje so navodila skrbno upoštevali in priljubljeni običaj se je ohranil vse do danes,« je pojasnil Tomaž Weiffenbach, predsednik Turističnega društva Železniki. Slednje že vrsto let v sodelovanju z Mešanim pevskim zborom Domel in Lovsko družino Železniki ohranja star običaj.

»Hoja za zvoncem je spet lepo uspela, domačini ta običaj zelo spoštujejo,« ugotavlja Weiffenbach. Na plavžu so fantje tudi letos pozvonili pri posameznih hišah, lovska družina pa je udeležencem postregla s toplim čajem in kuhanim vinom. »Na čelu procesije sicer zvonimo samski fantje, pozvonili pa naj bi predvsem pri samskih dekletih. Fant, ki na koncu običaja zadnji pozvoni, naj bi dal ostalim vedeti, da je to njegovo zadnje zvonjenje in da se bo v prihajajočem letu oženil,« je še pojasnil Weiffenbach.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / četrtek, 28. julij 2011 / 07:00

Dodatki ne rušijo plačnega sistema

Temeljni problem policijskih plač je njihov prenizek izhodiščni razred, ki ga ne bodo rešili niti dodatki, ocenjuje Franci Frantar, generalni sekretar Sindikata policistov Slovenije.

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 25. junij 2017 / 19:56

Obdolžena dopolnila zagovora

Na ponovnem sojenju nekdanjemu predsedniku Stanovanjske zadruge Gorenjske Francu Teranu in odvetniku Kristijanu Gnilšaku bodo morali še enkrat zaslišati Toneta Bobnarja, direktorja Zveze Kranj.

Kronika / nedelja, 25. junij 2017 / 19:55

Kadilo se je iz televizorja

Vodice – V Polju pri Vodicah se je v torek zvečer v stanovanjski hiši začel širiti dim in vonj po zažganem. Gasilci društev Polje, Vodice, Šinkov Turn in Repnje - Dobruša so ob prihodu na intervenc...

GG Plus / nedelja, 25. junij 2017 / 19:54

Jeza kranjskega župana

»Nedela je bela, / pondelk pa je plav, / v tork se ne dela, / v sredo mi je žav, / v četrtek se začne, / se v petek konča, / v soboto pa je colnga, / k se pije in kozla, / kozlati, kozlati, ko zlat...

Zanimivosti / nedelja, 25. junij 2017 / 19:51

Kranj nekoč in danes

V letu 1897 je bila zgrajena Majdičeva hiša. Investitor je bil veletrgovec Ivan Majdič. Stala je ob poslopju gimnazije, ločena od njega z dvoriščem. Bila je dvonadstropna poslovno-stanovanjska hiša...

GG Plus / nedelja, 25. junij 2017 / 19:49

Skriti biseri Slovenije

»Biser, ki ga bomo obiskali, je posebna znamenitost; brez pretiravanja ji lahko rečemo naravni čudež. Ali pa je morda le naše omejeno časovno dojemanje tisto, ki ovije posledico potrpežljivega delo...