Na sveti večer hodili za zvoncem
V Železnikih so tudi letos na predvečer božiča ohranjali star običaj "hoja za zvoncem". Z zvonjenjem in ubranim petjem božičnih pesmi so poskrbeli, da domačini niso zaspali k polnočni maši.
Železniki - Ko je v ponedeljek zvečer ura v zvoniku cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih odbila deset, je izpred kulturnega doma proti zgornjemu koncu mesta krenila procesija petdesetih udeležencev, ki so z zvonjenjem in ubranim petjem božičnih pesmi skrbeli, da domačini niso zaspali k polnočni maši. Gre za star običaj »hoja za zvoncem«, njegove korenine segajo v 17. stoletje. Domislil si ga je ugledni domačin, fužinar Jurij Plavec.
»Železniki so bili v 17. stoletju še podružnica selške fare. Leta 1622 se je Jurij Plavec na pobudo Železnikarjev odpravil k patriarhu v Oglej, da bi izposloval ustanovitev samostojne župnije v Železnikih. Bil je uspešen, tako da je iz Ogleja prinesel listino, s katero je bila ustanovitev nove župnije v Selški dolini potrjena. Vendar pa je Plavec po ustanovitvi župnije prvo leto zaspal k polnočnici, saj so se zvonovi iz zvonika farne cerkve v zgornji konec Železnikov slabo slišali. Da se to ne bi več zgodilo, je mladim fantom kupil poseben zvon, da so na sveti večer zvonili po zgornjem koncu Železnikov in budili ljudi k polnočnici. Zvoniti so začeli dve uri pred polnočjo, da je bilo še dosti časa za pripravo na polnočno mašo v farni cerkvi. Fantje so navodila skrbno upoštevali in priljubljeni običaj se je ohranil vse do danes,« je pojasnil Tomaž Weiffenbach, predsednik Turističnega društva Železniki. Slednje že vrsto let v sodelovanju z Mešanim pevskim zborom Domel in Lovsko družino Železniki ohranja star običaj.
»Hoja za zvoncem je spet lepo uspela, domačini ta običaj zelo spoštujejo,« ugotavlja Weiffenbach. Na plavžu so fantje tudi letos pozvonili pri posameznih hišah, lovska družina pa je udeležencem postregla s toplim čajem in kuhanim vinom. »Na čelu procesije sicer zvonimo samski fantje, pozvonili pa naj bi predvsem pri samskih dekletih. Fant, ki na koncu običaja zadnji pozvoni, naj bi dal ostalim vedeti, da je to njegovo zadnje zvonjenje in da se bo v prihajajočem letu oženil,« je še pojasnil Weiffenbach.