Je postal Kranj mesto izgubljenih priložnosti?

Svojo mladost sem tja do dvajsetega leta preživela na Štajerskem. Bolj natančno, v Žalcu. "Po rodu sem Štajerka," vedno povem ponosno. A ker že skoraj dvajset let živim v Kranju, sem sedaj verjetno (že lahko) Kranjčanka.

Ko sem se po Jelenovem klancu prvič pripeljala v Kranj, konec leta 1988, se mi je najbolj vtisnil v spomin Globus. Tiste velike črke G L O B U S. Vesela sem, da nam je uspelo tej stavbi dati novo vsebino - knjige in veliko dogodkov. Veliko jih pride tja, si izposodit knjige, prebrat časopis, pogledat televizijo ali se preprosto pogovorit. Naša nova, lepa knjižnica je zaživela, kot smo si lahko le želeli. A je ob tem tudi nekaj slabega priokusa. V zadnji fazi se je nova občinska oblast odločila, da bo z aneksom »dala« izvajalcu približno dva milijona evrov darila.

Veste, kaj vse bi lahko v Kranju naredili za dva milijona evrov? Veliko. Ker potrebe v Kranju so velike, da ne rečem ogromne. Nimamo urejenih parkirišč v več delih Kranja. Najbolj pereč problem parkirišč je verjetno na območju celotne Planine. Nimamo dostojne avtobusne postaje. Že več kot petnajst let se v Kranju pogovarjajo in dogovarjajo, da avtobusno postajo nujno potrebujemo. In kje smo … še vedno tam, kjer smo bili pred petnajstimi leti. Nujno potrebujemo urejeno kanalizacijo in vodovodno omrežje. Okoljski projekt, pravim jaz. Projekt »Gorki« je velik del tega. Tukaj je potrebno priznati, da je prejšnja oblast opravila velik del pri tem projektu in prav sedaj, ko je naša in tudi nekaj sosednjih občin postorilo svoje delo (pridobila zemljišča, gradbena dovoljenja …), se vlada odloči in nam odtegne velik del denarja. Od 40 milijonov evrov, kolikor je vrednost projekta v občini Kranj, bi morali 30 milijonov evrov pridobiti iz evropskih sredstev. Pa si vlada premisli in pravi, da drugje bolj nujno potrebujejo ta denar. Prav minuli teden sem ministroma Žerjavu in Bogoviču postavila poslansko vprašanje na to temo in odgovor ministra Žerjava je bil, da še ni vse izgubljeno za Kranj in da bodo skušali najti ta za Kranj nujno potreben denar. Upam, da je mislil resno. A to ni zadnji problem v Kranju. Na energetsko sanacijo oziroma prenovo čakajo skoraj vse javne stavbe v Kranju, obnova tribune na stadionu tudi čaka, pa …

Veliko je potreb, denarja pa vedno manj. Vedno manj, ker ta oblast na čelu z županom Bogatajem veselo zadolžuje občino, ob tem pa ni prav nič narejenega. Občina Kranj nazaduje in to že vrsto let. Nobenega razvoja. Župan, skupaj s koalicijo, nima nobene vizije, kaj Kranj potrebuje, kaj si Kranjčanke in Kranjčani želijo in kaj potrebujejo. Nimajo strategije, kaj strategije, nimajo niti letnega plana.

Kranj potrebuje spremembe. Potrebuje odločno, učinkovito in ciljno usmerjeno vodenje, ki se ne bo balo pomembnih in predvsem težkih odločitev. Kranj je bil včasih med najbolj razvitimi mesti v Sloveniji, imel je paradna podjetja, imel je zdravo gospodarstvo, imel je delovna mesta in imel je možnost razvoja. Kaj ima danes? Nobenih poslovnih priložnosti, nič novih delovnih mest, posebej za mlade ...

… A še vedno ima Kranj možnost za razvoj, samo na pravo pot je potrebno stopiti in to s pravimi ljudmi.