"Stiska"

Protesti po Sloveniji v Bruslju niso razumljivi. Po objektivnih parametrih sodimo v zgornjo tretjino uspešnih gospodarstev, ljudje pa množično protestirajo. Mnogi mislijo, da gre za kopijo protestov v Španiji, na Portugalskem, v Grčiji, a ni tako. Prebivalci Slovenije namreč protestirajo proti političnim elitam, klientelizmu, socialnim razlikam in zaradi negativnih gospodarskih napovedi. Zakaj bi dovolili vladi, da gospodarstvo vodi v smeri krčenja in negativne rasti? Kakšno prihodnost prinaša ljudem, zlasti mladim, nadaljevaje take politike? Poglabljanje nezadovoljstva, predvsem splošnega nezaupanja je veliko. Za globoko in razširjeno stisko ljudi gre.

Za izhod iz krča je nujno razumeti vzroke razmer in poiskati krivce, sledi ukrepanje oz. zdravljenje. Gre za finančno, posledično gospodarsko krizo, zato moramo vedeti, kaj s(m)o storili narobe, če v EU verjamejo, da smo nadpovprečni? Največjo odgovornost nosijo finančne oblasti, konkretno Banka Slovenije (BS) na čelu z guvernerjem Kranjcem in vlade, obe Janševi vladi in Pahorjeva. V času prve Janševe vlade so močno povečali količine denarja v obtoku, povečevalo se je zadolževanje, gradbeni sektor se je napihnil. Da se je lahko odzival na potrebe (domačega) trga, se je zadolževal za dodatno opremo in še privatizacijo. Guverner BS opozoril ni želel slišati, ko je kriza prišla, pa je obrnil ploščo, čez vsako mero je zaostril pogoje poslovanja bank in jih še dodatno hudo izpostavil. Hkrati je Pahorjev (Zaresov) gospodarski minister, »čudežni deček« Lahovnik, krenil v populističen obračun z »gradbenimi baroni«. Sledil je propad gradbenih podjetij in kooperantov, celih panog, potopile so se banke in na desettisoče ljudi je pristalo na cesti. Cunami v eni panogi je prizadel še druge, npr. trgovino, in sprožil veliko širši krizni plaz v gospodarstvu. Da ne bo pomote, ne zagovarjam tistih gradbincev, ki so širili svoje imperije preko vseh dopustnih zmožnosti in se zasluženo znašli tudi v kazenskih preiskavah. V času krize so s tem najbolj prizadeli svoje delavce, predvsem iz sosednjih držav. Vsi ti morajo za svoja dejanja odgovarjati.

Dejstvo je, da večina držav gospodarstvo oživlja z zagonom gradbeništva. Pri nas pa na prometni infrastrukturi še vsaj dve leti ne bo večje investicije na avtocestah, železnicah, v luki, le na Brniku pripravljajo drugo fazo gradnje potniškega terminala. Ker svojih gradbenih podjetij tako rekoč nimamo več, pa praktično vse investicije izvajajo tuja podjetja. Kaj je počel minister Vlačič (SD), da država ni zmogla počrpati niti evropskega denarja za projekt drugega tira Koper–Divača, da o 410 milijonih evrov za gradnjo ne govorim? Mar to ni zadosten povod za odziv protikorupcijske komisije? Namesto da bi vlada glavni napor usmerila v zagon gospodarstva, rast onemogoča, veruje v varčevanje in čaka čudeže, ki jih ni. Edini čudež je potrpežljivost ljudi, ki so vse to tako dolgo prenašali. Primer: NLB že dolgo nima vseh nadzornikov, belgijski KBC pa ima ob manj kot četrtini lastniškega deleža večino nadzornikov! Kako je mogoče, da lahko manjšinski lastnik preglasuje državo, ki je dvotretjinski lastnik? Kako je mogoče, da vladna koalicija mesece ne zmore soglasja za imenovanje nadzornikov? Finančni minister je čez noč obrnil ploščo in najavil, da bo glavno sistemsko banko na hitro prodal. Ne vem, ali govori sam ali v dogovoru s premierom, a ta dva sta bonitetne ocene Sloveniji s »pošastno« neodgovornim govorjenjem znižala že večkrat. Ob zamenjavi vlad NLB niso zmogli dokapitalizirati, agonija je trajala še mesece, zatekli so se k Co-Co obveznicam, da bi nenadoma nekdo (Šuštaršič) rad na hitro vse prodal.

V Sloveniji je korupcija sistemska, zato javnost ob zakonih o slabi banki in državnem holdingu upravičeno besni. Kot bi se država norčevala iz zdravega razuma ljudi! Bistvo skladov je, da kupujejo podjetja v stiski čim bolj pod ceno, da bi jih kasneje prodali po realni ceni! Za zniževanje ocen in cene kupci vedno uporabljajo lokalno pomoč in notranje »vire«, seveda za primerno plačilo.

Ljudi v stiski ni več mogoče voditi za nos. Janša bo moral na hitro očistiti vladni hlev, če bo vlada hotela ostati. Očistiti pa se bo morala tudi politika kot taka.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / nedelja, 17. december 2017 / 15:07

Odločno proti!

Proti čemu? Proti Eifflovemu stolpu. Pariz 1887 v pričakovanju stoletnice francoske revolucije čez dve leti – in svetovne razstave. Genialni konstruktor predvsem železniških mostov in viaduktov ali...

Objavljeno na isti dan


Šport / sobota, 17. november 2018 / 22:05

Anka Pogačnik v Riu do brona

Kranj – Anka Pogačnik je v Riu de Janeiru tekmovala na svetovnih vojaških igrah in v judu osvojila bronasto medaljo v kategoriji do sedemdeset kilogramov. Boljši od nje sta bili le Francozinja Mari...

Zanimivosti / sobota, 17. november 2018 / 22:02

Praznik vina

Prejšnji konec tedna je minil v znamenju prešernega praznovanja svetega Martina, ki iz mošta naredi vino, marsikje – tudi v labirintu mikavne Vinske poti kranjskih rovov – pa bodo martinovali tudi...

GG Plus / sobota, 17. november 2018 / 21:59

Tisoči šolarjev in njihov Gorenjski muzej

Bolj bi nam šlo v ušesa Gorenjski muzej in tisoči šolarjev, a sem se poigrala z naslovom knjige francoskega muzeologa, ki se glasi Obiskovalci in njihovi muzeji. V njej avtor poudarja vlogo obiskov...

GG Plus / sobota, 17. november 2018 / 21:55

Živita ob jezeru, ki ju spominja na čudovito Blejsko jezero

Petdeset let bo, odkar sta si Hilda in Franc Čuden v Nemčiji ustvarila dom, zdaj živita v Bad Waldseeju. Sta tudi med ustanovnimi člani slovenskega društva Planinka v Ravensburgu, ki je pred nedavnim...

Zanimivosti / sobota, 17. november 2018 / 21:54

Dobrodelni Korakov bazar

V ponedeljek je v Kongresnem centru na Brdu potekal že enajsti dobrodelni Korakov bazar.