Voda za pranje avtomobilskih šip
Pravzaprav tekočina za pranje vetrobranskega stekla. V bistvu nič posebnega, a lahko postane zelo zanimivo že na prehodu iz jeseni v zimo, če pozabiš, da mora biti tekočina zaradi nizkih temperatur v tvojem avtomobilu prilagojena temperaturam.
Ker se mi je že dve sezoni zapored zgodilo, da sem pozabila ravno na zimsko naravo tekočine, je bilo ob prvem temperaturnem minusu prav zabavno: iz šob je prihajal samo značilen zvok, tekočine pa od nikoder. Seveda je vse zmrznilo.
A vsakič sem mislila, da mogoče ni tako hudo in si z vklapljanjem sprednjih brisalcev in preizkušanjem, bo, ne bo kakšna kapljica vseeno pritekla, le zmanjševala vidljivost. Šobe so ostale suhe.
Ni bilo druge, avto je potreboval strokovno pomoč.
Lokalni avtomobilski 'vseznalec' je imel na koncu jezika, da bi mi podrobil 'tipično, baba', a se je iz vljudnosti zadržal.
Zato sem se letos trdno odločila, da v posodico za tekočino že oktobra nalijem zimsko različico tekočine. Da ne bi slučajno spet pozabila in bi me nizke temperature presenetile. A glej ga zlomka: najprej sem sredi noči v vsej hitrosti na eni izmed večjih bencinskih črpalk pograbila čisto napačno embalažo in šele doma ugotovila, da nisem kupila prave tekočine; na drugi črpalki pa me je prodajalka ob vprašanju, ali imajo vodo za pranje šip, najprej vprašujoče pogledala, češ če sem morda mislila tekočino za pranje vetrobranskih stekel oziroma še večja verjetnost pa je, da sem šla mimo gore vidnih tekočin, jih spregledala in spraševala po nečem, kar je vsem na očeh ...
»Seveda,« je sledil odgovor in vprašanje, če bom veliko ali manjše pakiranje. Odločila sem se za manjše, vmes pa dodatno vprašala, ali gre za zimsko zmes, da ne bom ponovno tekala okoli mehanikov. Spet sem dobila odgovor: »Seveda.«
Vendar tokrat nisem hitela. Preden sem se odpeljala s črpalke, sem se želela prepričati, da sem kupila pravo stvar. Pa mi je drobni tisk na zadnji strani embalaže razkril, da je tekočina v njej namenjena za uporabo v poletnih mesecih. Seveda sem tekočino odnesla nazaj. Brez razburjanja bi mi vrnili tudi denar, ker so mi pač prodali nekaj, česar nisem želela.
Zanimivi pa so bili odgovori na različna vprašanja, ki sem jih začela zastavljati v zvezi s kupljeno tekočino. Začenjali so se z 'hm', 'aha', 'morda' in nadaljevali v cele stavke kot 'mogoče pa jo shranite za prihodnje poletje'.
Gospa, ki mi je tekočino prodala, pa je samozavestno pripomnila: »Ajaaaa, a da ni za zimo. Potem pa prave dobimo na prodajne police čez kakšnih štirinajst dni …«
Verjetno, sem si mislila in se odpeljala pač do naslednje bencinske črpalke, kjer sem želeno našla. Sicer le v desetlitrski posodi, ampak problemom v zvezi z zmrzaljo se bom letos ognila.
Ana Volčjak