Želim, da bi moj uspeh dvignil slovensko samozavest

Besedilo: Marija Volčjak, Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 4. november 2013 / 15:04

Pred 43 leti v okolici Dobrle vasi v Podjuni, Eberndorf po nemško, rojena doktorica pravnih ved Angelika Mlinar nikdar in nikjer ne skriva, da je zavedna koroška Slovenka. Hitro je napredovala na avstrijski politični lestvici. Pred tremi leti je prevzela vodenje propadajočega Liberalnega foruma, konec septembra pa je bila izvoljena v avstrijski državni zbor.

Z novo poslanko, ki s svojo osebnostjo izžareva pozitivno energijo, odločnost in prijaznost ter spretnost v političnem delovanju, smo se pogovarjali na Ljubljanskem gradu. Ne brez razloga. Ljubljana je središče slovenstva, v slovenskem glavnem mestu pa je Angelika trinajst let tudi delala in stanovala.

Kot zvezna poslanka boste prisegli v petek, 29. oktobra, na Dunaju, na dan objave pogovora z vami. Boste prisegli tudi v slovenščini?

»Da, tudi v slovenščini.«

Vaš poslanski mandat bo trajal štiri leta.

»Ne, v Avstriji imamo zvezni poslanci petletni mandat. Tako so se odločili moji predhodniki.«

Živeli boste na Dunaju?

»Ja. Bom pa pogosto na Koroškem, kjer bom imela 'jour fix', to je določen dan v mesecu, ko bom na voljo volivcem.«

Zanima nas, kakšen je avstrijski parlament, verjetno je v mogočni zgradbi?

»Joj, podatkov o zgodovini stavbe in arhitekturnih posebnosti žal nimam pri sebi.«

Nič hudega. Za naše bralce bo zanimivo prebrati, v katerem delu Dunaja so zgradili poslopje parlamenta in koliko strank je po zadnjih volitvah zastopanih v njem. Da bodo vedeli, če bodo obiskali Dunaj.

»Parlament je v središču Dunaja. Vanj smo bili na zadnjih volitvah izvoljeni poslanci šestih strank. Skupaj nas je 186. Stavba ni pretirano impozantna, ima pa dobro lego in je bila zgrajena v času, ko se je cesar odločil, da mora ljudstvu tudi nekaj pokazati. Lega je zanimiva, saj je iz hiše, iz pisarn, zelo lep pogled na središče Dunaja, na njegov stari del, na park in na cesarski dvor.«

Ženske zastopajo Koroško

Ko smo brskali po zgodovini zastopstev Slovencev v parlamentu na Dunaju, smo ugotovili, da je imel pred vami to funkcijo le Karel Smolle, nekaj časa tudi kot nadomestni poslanec. Vi ste bili izvoljeni neposredno.

»Karel Smolle je bil leta 1986 prvič izvoljen na listi Zelenih, drugič pa je pri Liberalnem forumu nadomestil Hansa Petra Haselsteinerja. Jaz sem prva koroška Slovenka, ki je bila izvoljena v dunajski državni zbor.«

Ali tudi v politiki in financah prihaja čas žensk? Mednarodni denarni sklad vodi ženska, Nemčija ima kanclerko, vodstvo ameriške centralne banke naj bi prevzela ženska. V danski televizijski nadaljevanki gledamo zgodbo, kako so dobili predsednico vlade.

»Led prebijamo tudi v Avstriji in na Koroškem, ki sta zelo patriarhalni. Zanimivo je, da smo koroške Slovenke poslanke v deželnem in zveznem parlamentu, potem ko je Lojze Dolinar kot poslanec koroškega deželnega zbora odstopil. Ana Blatnik je poslanka drugega doma, zveznega sveta, Zalka Kuchling je poslanka v koroškem deželnem zboru, sama pa sem poslanka v državnem parlamentu. To je zelo zanimivo. Koroški Slovenci smo edina narodna skupnost v Avstriji, ki ima tako dobro žensko zastopstvo.«

Kako moški svet gleda na prodornost žensk?

»Po volitvah se stvari spremenijo, saj toliko prijateljic in prijateljev najbrž ne bom imela nikoli več v življenju. Na koncu mandata jih bo zanesljivo manj, ker bom morala nekatere malo razočarati … (Smeh). Prve tedne po volitvah je bilo največ ugibanja, komu bi lahko moja izvolitev koristila. Ne glede na uspeh koroških Slovenk, v avstrijski politiki zelo močno dominira moški svet. Tudi v moji stranki, v Liberalnem forumu, ki je bil ženskam vedno naklonjen, saj ga je ustanovila Heide Schmidt, nam ni nikoli uspelo, da bi na liste lahko paritetno postavili spole. Do tovrstne enakopravnosti žensk je še dolga pot. Po mojem vedenju nas je med poslanci v sedanjem parlamentu tretjina žensk. Naša stranka ima devet poslancev, med katerimi sva samo dve ženski.«

Zastarela organiziranost slovenske manjšine

Izvoljeni ste bili na listi Neosa, gibanja za novo Avstrijo. Kje? V dunajskem volilnem okraju ali na Koroškem?

»Lista se imenuje Neos v kratki obliki, izvirno pa Neues Oestereich/Nova Avstrija und/in Liberales Forum/Liberalni forum. Imamo skupno programsko platformo. Bila sem glavna kandidatka na Koroškem, vendar nisem bila izvoljena na deželni listi, ker smo, pričakovano, dobili premalo glasov za izvolitev, ampak sem bila izvoljena na zvezni listi, na kateri sem bila na drugem mestu.«

Izvolitev je velik uspeh.

»Je. K njemu sem veliko prispevala tudi sama.«

Nekaj zanimivega je v vašem primeru. Čeprav ste kot poslanka in predsednica Liberalnega foruma del zvezne politike, se manjšinski politiki na Koroškem niste odrekli. Kandidirali, sicer neuspešno, ste za predsednico Narodnega sveta in bili izvoljeni v Zbor narodnih predstavnikov te manjšinske organizacije.

»To je zanimivo vprašanje, ker je to več ali manj moja osebna odločitev in nima ne vem kako velike povezave z narodno skupnostjo kot takšno. Jaz sem koroška Slovenka in sem bila politično socializirana v narodni skupnosti. Iz nje izhajam in se čutim tudi odgovorno za njen razvoj. Nimam pa konkretnega mandata. Na volitvah nisem bila postavljena kot kandidatka narodne skupnosti in me slovenske organizacije pri tem tudi niso podprle. Od sodelovanja in pogovorov s predstavniki narodne skupnosti bo odvisno, kako in kje bom delovala. Osebno se počutim odgovorno za slovensko narodno skupnost, nisem pa vezana na odločitve njenih organizacij. Jaz lahko ravnam čisto subjektivno in po svojih pravilih.«

Pogosto pravite, da niste zadovoljni z organiziranostjo in delovanjem slovenskih organizacij na Koroškem. Kaj vas moti?

»Kdo pa bi bil lahko zadovoljen s to strukturo, glede na to da se je delež Slovencev na Koroškem od leta 1920 do danes zmanjšal s trideset na štiri odstotke koroškega prebivalstva! To je dokaz za moje trditve, da so slovenske strukture na Koroškem popolnoma zastarele, da so organizirane po društvenih pravilih, ki sodijo v 19. stoletje. Moderna razvita evropska država, kot je Avstrija, mora drugače obravnavati svoje narodne skupnosti, zato se jasno in glasno zavzemam za zakonsko zagotovljeno javno pravno zastopstvo.«

Kako bi morala biti po vašem predlogu organizirana manjšina?

»Za javno pravno zastopstvo moraš imeti zakonsko osnovo, kakršno imajo na primer gospodarske in podobne zbornice. Pristopi in modeli so lahko različni, vendar je takšen model glavni. V Avstriji so celo lovci tako organizirani, kar je popolnoma logično, saj interesna skupnost želi imeti strukturo, ki ji daje možnost enakopravnega pogovora s partnerji, ki so v primeru manjšine lahko dežela Koroška in republika Avstrija, pa tudi slovenska država. Odnosi bi bili jasni in vse strani bi vedele, kdo se s kom pogovarja in katera pooblastila ima. Razumem pa tudi politični interes, da se to ne zgodi, ker lahko na tak način še naprej izigravaš in pritiskaš na posamezne skupine ljudi. Rezultati takšnega delovanja so jasni, saj je slovenska manjšina na Koroškem vse manjša.«

Je vzrok nasprotovanju tudi strah, da lahko zaradi nove organiziranosti kdo od sedanjih zastopnikov manjšine izgubi svoj položaj, koristi …

»Ja. To je logično, saj je vsak človek sebi najbližji in tega ne morem nikomur čisto osebno očitati. To je človeška lastnost in ni moj namen, da bom sedaj koga osebno napadala, čeprav se morda z njim vsebinsko ne strinjam. Sama tudi mislim, da od posameznikov v narodni skupnosti prepogosto zahtevamo, da se postavijo proti svojemu interesu. To je za tako majhno skupino preprosto prehudo.«

Kaj kot koroška Slovenka in članica zveznega parlamenta na Dunaju lahko storite za koroške Slovence, še posebej ker je reševanje manjšinskih vprašanj v pristojnosti Dunaja oziroma zvezne oblasti?

»Ja, za manjšine je odgovorna zvezna zakonodaja. Sama lahko kot poslanka predlagam in lobiram za različne zakonske pobude in zakone. To je raven, rekla bi, da predvsem tehnična, ki je uresničljiva s pomočjo mediacij in v sodelovanju s predstavniki narodne skupnosti oziroma narodnih skupnosti. Pred kratkim sem se že pogovarjala s predstavniki centra avstrijskih narodnih skupnosti na Dunaju, kjer smo ugotovili, kateri so glavni problemi posamezne narodne skupnosti, saj se vsaka manjšina ne sooča z enako problematiko. Ključnega pomena je še nekaj. Gre za samopodobo posameznih pripadnic oziroma pripadnikov manjšine. Jaz sem bila na račun svojih moči, samozavesti in prizadevanj izvoljena v državni zbor, zato več samozavesti priporočam tudi drugim. Te nam dejansko najbolj manjka. Moj največje zadovoljstvo bi bilo, če bi moj osebni uspeh, ki ni nikoli zgolj osebni, saj je vedno za teboj določena skupina, izžareval v skupnosti in bi se ljudje zavedali, da je njihovo življenje lahko bolj svobodno, da ga lahko živijo po lastni predstavi in se zavzemajo za svoje pravice, ne glede ali jim da kdo dovoljenje za to.«

Od prava do Angelskih keksov

Povejte še kaj o sebi, o svojem življenju, o vstopu v vstopu v politiko, ki je sedaj način vašega življenja, vaš poklic.

»Rojena sem bila v slovenski družini, v tedaj še čisto slovenski Stari vasi pri Šentlipšu v bližini Dobrle vasi. Moj oče je bil čevljar, mama je delala pri lokalnem grofu. Kot otrok sem doživljala zelo različne vplive. Oče je umrl, ko sem bila stara dve leti, mama se je znova poročila in smo se preselili na Blato pri Pliberku. Tu sta se rodila še dva brata. Končala sem slovensko gimnazijo v Celovcu. Pred preselitvijo v Blato sem stanovala v internatu, ker takrat s Celovcem ni bilo dobrih prometnih povezav. Sedaj so boljše in se dosti naših otrok vozi z vlakom v Celovec in nazaj. V politiki sem že od otroštva. Koroški Slovenci smo bili načeloma vedno zelo politični. Za danes ne morem trditi, da smo še takšni, ker preslabo poznam razmere, vendar si kot koroški Slovenec nasploh zelo hitro v politiki. Čim igraš v igralski skupini, poješ v zboru ali se kot Slovenec pojavljaš v javnosti, si že v politiki, ker se s tem izpostavljaš in se vate usidra uporniški duh. Zame je bila najbolj izrazita politična aktivnost v slovenski katoliški mladini. Čisto drugače je, če si v večinski strukturi, kjer avtomatično govoriš nemško. Potem sem bila kratek čas še predsednica Mlade Enotne liste. Ko sem odšla na študij v Salzburg, sem zasledovala koroško dogajanje, vendar v njem nisem aktivno sodelovala.«

V Salzburgu ste doktorirali iz prava.

»Po zaključku študija v Salzburgu sem šla še v Ameriko in sem eno leto študirala v Washingtonu, potem pa sem se vrnila v Salzburg, kjer sem končala še doktorski študij.«

Za doktorsko delo ste izbrali temo Ženske pravice kot človekove pravice.

»Stara feministka! Sodniško prakso sem želela opraviti na Koroškem, kamor sem se vrnila. Želela sem na dvojezično sodišče v Pliberk, pa mi ni uspelo in sem šla v Celovec. Spoznala sem, da sodniško delo zame ni najbolj primerno. Odšla sem v Bruselj, kjer sem sodelovala z avstrijskim poslancem Liberalnega foruma. To mi je omogočil Karel Smolle, ki je bil takrat poslanec Zelenih v dunajskem parlamentu, ti pa so sodelovali z Liberalnim forumom. Veliko smo hodili tudi v Ljubljano. To je bila moja prva mednarodna pravno politična izkušnja. Pri takem delu dobivaš izkušnje in preverjaš, ali ti tako življenje sploh ustreza ali ne. Odločila sem se za delo v Sloveniji, kjer sem delala za nemško svetovalno firmo na področju projektov Phare. V Ljubljani sem živela in delala trinajst let. To je polovica mojega odraslega življenja.«

Zajadrali ste tudi v poslovne, slaščičarske vode.

»To je bilo kasneje. Do vstopa Slovenije v Evropsko unijo sem delala v predstavništvu Evropske komisije v Ljubljani. Potem sem imela na izbiro: Hrvaško, kjer bi opravljala približno enako delo kot v Sloveniji, ali Bruselj, za kar sem imela že pogodbo, pa je nisem podpisala. Odločila sem se, da bom prvič v življenju zamenjala poklic. Izbrala sem peko keksov! Imenovali so se Angelski keksi, ki sem jih pekla do leta 2008 oziroma 2009, ko sem odšla na Dunaj, kjer sem delala na področju mednarodnega prava pri organizaciji, ki se je ukvarjala z migracijsko politiko. Ker so bile meni strokovno bliže človekove pravice, smo se razšli. Leta 2008 sem na državnozborskih volitvah pomagala Rudiju Vouku, ki je kandidiral na listi Liberalnega foruma, in bila odgovorna za njegovo volilno propagando na Koroškem. V tem času se je reorganiziral Narodni svet koroški Slovencev in njegov predsednik Karel Smolle mi je ponudil mesto generalne tajnice. Sledili so dramatični dogodki in poskusi razpustitve Narodnega sveta. Danes bolje razumem njihovo ozadje kot takrat. Hkrati je kriza pretresala tudi Liberalni forum na Dunaju. Prosili so me, če bi prevzela njegovo vodenje. Po dolgem oklevanju sem ponudbo sprejela, odšla na Dunaj in tam delovala za ponovno vzpostavitev Liberalnega foruma. Na trenutke ni bilo veliko upanja za uspeh, vendar nam je uspelo. Prišli smo v parlament.«

Dobra in slaba slovenska izkušnja

Poznate avstrijsko in tudi slovensko politiko. V čem se razlikujeta?

»Težko delam primerjave, ker v Sloveniji nikdar nisem bila politično dejavna. Na upravni ravni sem sodelovala z vlado in z državno upravo in vedno sem bila zelo zadovoljna. V tistem času, ko se je vključevala v Evropsko unijo, je bila Slovenija zelo, zelo uspešna. Zelo dobro smo sodelovali. Ko sem bila kasneje generalna tajnica Narodnega sveta, sem bila presenečena, kako so se nekateri obnašali do mene. Takšnega odnosa nisem pričakovala. Nočem pa natančneje pojasnjevati, ker bi bilo nepošteno. Slovenija je sedaj v težkem položaju, in to se dogaja. Tudi nam se lahko zgodi kaj takega. Nemčija je bila več let v hudih težavah. Krize ni mogoče premagati od danes do jutri. Tudi Slovenija se bo dvignila. Jaz sem o tem globoko prepričana. Seveda pa premagovanje krize zahteva svoj čas. Problemi so nastali predvsem zaradi domačih napak. V drugih državah ni nič drugače. Ne smemo pa biti tako blazno strogi. Najti se morajo pravilne rešitve. Prepričana sem, da jih bo Slovenija našla.«

Je v Avstriji vladajoča koalicija že sestavljena. Bodo vašo stranko povabili v vlado?

»Vladajoča koalicija še ni sestavljena. Pričakujem, da bo do konca leta. V naše sodelovanje v vladi ne verjamem, ker imajo socialni demokrati in ljudska stranka sami dovolj glasov, zato je malo verjetno, da bi povabili v vlado še tretjega partnerja.«

Na katerih področjih boste delovali v parlamentu?

»V stranki Neos in poslanski skupini smo se dogovorili, v katerih odborih bo kdo sodeloval. Jaz bom v odboru za Evropsko unijo, v odboru za enakopravnost in ženske, v odboru za ustavna vprašanja, v odboru za manjšine in v odboru za kmetijstvo, ki je področje, vsebinsko povezano z Evropsko unijo.«

Odlična ocena čezmejnemu projektu

Gorenjski glas je z vami sodeloval v čezmejnem projektu Sosed/Nachbar, ki se sedaj zaključuje. Poleg ste bili na začetku, potem pa ne več. Kako ocenjujete naše sodelovanje in projekt? Kako nam je uspelo?

»Prepričana sem, da vam je odlično uspelo. Jaz sem zelo ponosna na vse vas, da ste vse tako uspešno speljali, ker so bili začetni problemi hudi in smo morali z dosti potrpljenja, z veliko fantazije in energije reševati situacijo. Ne le presenečena, ampak impresionirana sem bila, da se je to tako razvilo. Takrat sem imela idejo, da bi iz tega projekta naredili kaj večjega. Nisem se ji še odrekla.«

O sebi, družini, prihodnosti

Dovolite nam še vprašanje o zasebnem življenju. Stari ste 43 let. Imate otroke, družino?

»To so zelo utemeljena vprašanja. Je pa prav zanimivo, da se to sprašuje predvsem ženske. Če bi bila moški, me tega verjetno ne bi vprašali. Odkrito vam povem, da sem bila dolgo povezana s partnerjem, s katerim sva se potem razšla. Kasneje sem ugotovila, da je za čas volilnega boja, za to fazo političnega dela realno vprašanje, kateri partner bi to prenašal. Pa tudi zame bi bilo zelo stresno, ker bi imela stalno slabo vest, da nečesa nisem storila in nekje manjkam. Večkrat premišljujem, kako bi v takih razmerah sploh lahko živela, da bi bila zveza smiselna. Prepričana sem, da bodo tudi drugačni časi, saj ni vedno volilni boj niti ne bo treba vsako leto postavljati stranke na novo. Je pa tako, da ne glede, kaj počneš v življenju, vedno plačaš ceno. Življenje vedno izstavi račun. Zato je treba v položaju, ko se moraš odločiti, premisliti.«