Stop razjedi zaradi pritiska

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 26. november 2012 / 06:00

Preležanine so še vedno ena od zelo pogostih težav, s katerimi se srečujejo bolniki, ki morajo dalj časa preživeti v postelji.

V Splošni bolnišnici Jesenice so se letos prvič pridružili zaznamovanju mednarodnega dneva razjede zaradi pritiska, ki poteka 16. novembra, letos pod geslom Stop razjedi zaradi pritiska. Ob tej priložnosti so pripravili celodnevni predstavitveno- izobraževalni dogodek, na katerem je bolnišnična skupina za preventivo in oskrbo razjede zaradi pritiska pripravila koristne nasvete za obiskovalce, svojce pacientov in vse, ki se pri svojem delu srečujejo z razjedami zaradi pritiska. Kot je povedala koordinatorka za oskrbo kroničnih ran v Splošni bolnišnici Jesenice Oti Mertelj, so razjede zaradi pritiska oziroma preležanine še vedno pogosta težava, s katero se soočajo bolniki, ki morajo dalj časa ležati v postelji. V bolnišnici opažajo, da se celo povečuje število pacientov, ki s preležanino že pridejo v bolnišnico. Na drugi strani pa statistika kaže, da se število bolnikov, ki razjedo zaradi pritiska dobijo v bolnišnici, iz leta v leto zmanjšuje. Prav število preležanin v bolnišnici je tudi eden od kazalnikov kakovosti vsake bolnišnice, je povedala Mertljeva. V jeseniški bolnišnici zato temu področju in prizadevanju za zmanjševanje preležanin namenjajo veliko pozornosti. »Ogroženi so vsi pacienti, ki dalj časa ležijo, zlasti taki, ki so hudo bolni in oslabeli in imajo zmanjšan občutek za bolečino. Taki pacienti se zato ne obračajo sami, nerazbremenjen pritisk pa povzroča razjede, pri ležanju na hrbtu zlasti na predelu križnice in na petah. Tu tudi najpogosteje nastanejo preležanine, ki se na zunaj na začetku lahko kažejo kot rdečina in mehurček, lahko pa napredujejo do hude odprte rane,« je povedala Mertljeva. Dejavnik tveganja je lahko tudi strižna sila, ki nastaja, če bolnika vlečemo po postelji, ter vlažnost kože, denimo pri inkontinenci. Bolj ogroženi so starejši, ki imajo tudi tanjšo, manj elastično kožo, včasih so tudi slabo prehranjeni, imajo zmanjšan občutek za bolečino. Med mladimi so ogroženi zlasti tetraplegiki in paraplegiki in bolniki, ki so življenjsko ogroženi in oslabeli. Da bi preležanine preprečili, je najpomembnejše obračanje bolnika oziroma spreminjanje njegove lege na vsaki dve uri. Obstajajo tudi številni pripomočki, denimo razne blazine, ki se podložijo pod roke, noge, pete … Potrebna je tudi vsakodnevna nega kože in uporaba zaščitnih obližev in krem.

V jeseniški bolnišnici so pripravili plakat, s katerimi prikazujejo pravilno namestitev v položaj, ki pomaga preprečiti preležanine. Na voljo so tudi zloženke z nasveti za vse, ki negujejo bolnike. Pa še to: blazino, ki pomaga preprečiti nastanek preležanin, si je mogoče izposoditi na zavodu za zdravstveno zavarovanje v Kranju (potrebna je posebna naročilnica, ki jo predpiše osebni zdravnik).