Več kot petina učencev v šoli trpinčena

Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju je pokazala, da je bilo več kot dvajset odstotkov mladostnikov v nekaj mesecih pred anketiranjem najmanj enkrat žrtev trpinčenja.

»Med mladostniki je v obdobju med letoma 2002 in 2010 opazen trend naraščanja sodelujočih pri trpinčenju vrstnikov in upadanja deleža tistih, ki so jih v šoli trpinčili. Deleži tistih, ki so se v zadnjem letu pred izvedbo raziskave pretepali, se niso dosti spreminjali,« med drugim ugotavljajo v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. K vrstniškemu nasilju, poudarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ), je treba pristopiti čim bolj celostno ter oblikovati programe za zmanjšanje nasilja in spodbujati pozitivne medosebne odnose.

Raziskava je namreč tudi pokazala, da se je več kot trinajst odstotkov mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let, v zadnjem letu pred anketiranjem pretepalo vsaj trikrat, skoraj osem odstotkov mladostnikov pa je dvakrat mesečno ali pogosteje v nekaj mesecih pred anketiranjem v šoli sodelovalo pri trpinčenju nekoga drugega. Nasilje - fizično, psihično, verbalno ali socialno - je obremenilno tako za povzročitelja kot za žrtev, poudarjajo na IVZ. »Agresivni in impulzivni mladostniki so nemalokrat negotovi, ker nimajo dobro razvitih socialnih veščin, posledično so med vrstniki nepriljubljeni, zato jim pogosto primanjkuje prijateljev in ne marajo šole. Slabo samopodobo imajo pogosto tudi žrtve nasilja, in ko postanejo tarče vrstnikov, se v njih občutki osamljenosti, strahu in druge težave, povezane z duševnim zdravjem, morda še stopnjujejo,« je opozorila Nina Scagnetti z IVZ. Razložila je še, da se Slovenija po deležu trinajst­letnikov, ki se pretepajo, uvršča na deseto mesto med 36 državami, ki so sodelovale v raziskavi. »Podatki pa razkrivajo tudi, da se pretepa skoraj 24 odstotkov slovenskih trinajstletnikov in le sedem odstotkov trinajstlet­nic,« je še dodala Nina Scagnetti. Opozorila je tudi, da je vrstniško nasilje v življenju mladostnika lahko pomemben vzrok za težave z duševnim zdravjem, slabši učni uspeh in odsotnost od pouka, pa tudi za pitje alkohola, kajenje tobaka in poseganje po drugih prepovedanih substancah ali zdravilih ter preostale oblike tveganih vedenj. S tem nezdravim vedenjem mladostnikov bi se morali zato po prepričanju Nine Scagnetti spopasti starši in delavci v šoli, pa tudi lokalna skupnost in različne organizacije, ki lahko ponudijo ustrezno strokovno podporo.