V Sobi sta dva

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 24. marec 2012 / 06:00

V KUD Valentin Kokalj Visoko so konec januarja uprizorili letošnjo gledališko premiero, komedijo Markusa Köbelija z naslovom Soba v režiji Hermana Mubija. Pred dnevi smo si ogledali eno od ponovitev.

Nova igra v letošnji gledališki sezoni je najlepši dokaz, da lanska predstava Vstajenje Jožefa Švejka, ki so jo v KUD Valentin Kokalj na Visokem postavili po šestnajstih letih odrske suše, le ni bila muha enodnevnica. Trdno odločeni, da vsako leto pripravijo najmanj eno novo igro, so se tokrat lotili komedije Soba švicarskega avtorja Markusa Köbelija. Ogledal sem si ponovitev pred nedavnim v Kulturnem domu v Predosljah.

Mlado dekle Buli (igra jo Katja Sreš) živi v skromnem stanovanju. Ker še sama ne ve, kaj bi v življenju natančno počela, mora, da bi preživela, del stanovanja oddajati v najem. Zanjo je pomembno le, da najemniki plačajo najemnino. Zatakne pa se, ko se z željo, da ga vzame za podnajemnika, na vratih prikaže starejši gospod, vdovec, v aktivnih časih pa vesten uradnik, ki je ostal brez stanovanja, v domu za ostarele pa še nimajo prostora zanj. Dekle privoli in Dedija (Frenk Kranjec), kot ga kliče, vzame v stanovanje. Če se njuno sožitje na začetku zdi popolna iluzija, se skozi predstavo pokaže, da tudi skupnost, v kateri se srečujeta brezkompromisna mladost in izkušena starost, ni tako nemogoča.

Režije se je tokrat lotil izkušen igralec, večkrat pa se je preizkusil tudi že kot režiser, Herman Mubi. »Predstava, ki so jo za to sezono izbrali v društvu, mi je bila takoj všeč. Je zanimiva in času primerna, možno pa jo je prilagoditi kraju in času, kjer se uprizarja. Zato sem jo tudi sam nekoliko posodobil,« je povedal Mubi in dodal, da je želel pokazati predvsem na medgeneracijske razlike, ki, kot se izkaže na koncu, niso vselej usodnega pomena. »Igro sem gledal z vidika Dedija, prijaznega in spravljivega, saj bi bil pogled z očmi Buli povsem drugačen, bolj oster. To pa je vendarle komedija,« je še dodal Mubi.

V skrbno izbrani igralski zasedbi je tudi tokrat eno obeh vodilnih vlog prevzel izkušen star igralski maček Frenk Kranjec, vseskozi pa mu je kot odrska novinka brez strahu vseskozi parirala Katja Sreš. Ob duhovitostih v medsebojnih dialogih in številnih komičnih elementih (vstopni aleluja, čaj iz konoplje, spanje v krsti …) nam res ni bilo dolgčas. Ob glavnih igralcih mozaik predstave odlično dopolnjujeta gospa Klavdičeva (Nataša Gros) iz doma za upokojence in Bulijin znanec Andro (Aleksander Gašperlin). Visočani so bili duhoviti in iznajdljivi tudi pri kostumih in sceni. Jedro visoške gledališke ekipe je vsekakor obetavno in prepričan sem, da se bo v prihodnjih letih še veliko igralo.