Izhodišče našega vzpona; za orientacijo je lepo viden skalni rogelj, parkirišče pa je pred mostom levo. / Foto: Jelena Justin

Vrh s štirimi imeni

Zahomec (1813 m) – Skrajni vzhod Karnijskih Alp. Vrh s štirimi imeni: Zahomec, Achomitzer Berg, Monte Acomizza in Schönwipfel.

Facebook sploh ni slaba zadeva, če imaš za prijatelje ljudi, ki imajo enake interese kot ti. Pred kratkim je znanka objavila fotografije z vzpona na goro, ki mi je bila neznana. In podala sem se v neznane konce in jih raziskala tudi sama.

Zapeljemo se proti Italiji, proti Trbižu, in nadaljujemo do Žabnic/Camporossa. V krožišču zavijemo na prvi izvoz, se spustimo do podvoza, tik za njim pa nadaljujemo desno. Rjav smerokaz na nasprotni strani nas usmeri proti dolini Val Bartolo oz. Vrtinjlogarskemu grabnu. Ozka asfaltirana cesta kmalu zavije levo, nastopi makadam. Vozimo po soteski, približno tri kilometre, ko na levi strani zagledamo tablo ter urejeno plezališče, pred sabo pa mostiček, še malce naprej pa izrazit skalni rogelj, ki je videti kot dvignjen prst, ki nam žuga. Pred mostičkom na levi strani parkiramo.

Pred mostičkom zavijemo na levi breg, »ujamemo« markirano pot št. 509, ki pripelje z nasprotnega brega, s sedla Canton. Vzpenjamo se po utrjeni mulatjeri. Strmo, a lepo speljana pot ne daje tega občutka. Pogled navzdol, ko je dolina kar naenkrat globoko pod nami, daje jasno vedeti, da smo hitro pridobili višino. Sledimo markirani poti, a bodimo pozorni. Ko se pot malce položi in pred seboj vidimo mulatjero, ki se nadaljuje, nas rdeča puščica na drevesu usmeri desno na gozdno sleme. Strmo se dvigamo po slemenu in višje prečimo pot ter nadaljujemo po slemenu. Usmerita nas možic in nerodno postavljena markacija. Še naprej sledimo gozdnemu slemenu, ki počasi začne zavijati v levo in nas pripelje do gozdarske koče Cima Muli. Tukaj se tudi naša pot št. 509 združi s potjo št. 508, ki proti Zahomcu pelje iz Žabnic.

Nad gozdarsko kočo se pot vzpenja v okljukih, ponekod tudi precej strmo. Potem pa pride del, kjer je v zimski sezoni precej napihanega snega in je potrebna previdnost. Hodimo pod severnim pobočjem vrha Muli. Ko dosežemo manjše sedelce, se pot nadaljuje levo, mi pa zavijemo desno navzgor med drevjem proti Zahomcu. Pot se strmo dvigne, nato pa vodi prečno proti predvrhu, ki ga vidimo pred seboj. S predvrha se nam končno odpre pogled na Zahomec in Ojstrnik v ozadju. Malenkost izgubimo na višini, se mimo dveh vrtač sprehodimo do vznožja vršnega dela Zahomca.

Vrh je izjemen razglednik. Severno je pred nami Ojstrnik, levo od njega pa Sagran, Lepi vrh in Kuk. Pogled na jug se ustavi na Višarjah, za njimi vidimo Kamniti lovec, še bolj zadaj pa greben od Viša do Montaža. Ko se obrnemo proti Sloveniji, zagledamo Mangart z Julijskimi Alpami.

Z vrha sestopimo direktno navzdol, ko dosežemo vezno pot, tisto levo vezno pot, kjer smo prej krenili desno proti vrhu. Ob vezni poti zagledamo ostanke kamnite stavbe. Po poti se vrnemo nazaj do razcepa, od tukaj dalje pa sestopamo po poti vzpona.

Spet smo obiskali neznan vrh, ki je eden od skrajno vzhodnih vrhov Karnijskih Alp. Še se bomo vrnili!

Nadmorska višina: 1813 m
Višinska razlika: 900 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 2 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 2. avgust 2013 / 11:15

Sredi popoldneva oropal hranilnico

Ropar je iz loške poslovalnice Hranilnice Lon stekel z rdečo vrečko v roki.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Varne šolske poti so skrb vseh

Ukrepi za večjo prometno varnost otrok se ponavadi začnejo šele nekaj dni pred začetkom šolskega leta, poostren policijski nadzor v prvih dveh tednih.

Gorenjska / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Vozni redi so prilagojeni

V avtobusnem in železniškem prometu so pripravljeni na začetek šolskega leta. Odhode avtobusa so prilagodili tudi za Srednjo biotehniško šolo v Strahinju.

Škofja Loka / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Študenti po znanje v tujino

Študenti se v zadnjih letih vse pogosteje odločajo za šolanje, študij ali prakso v tujini. Med njimi sta tudi Tomaž Draksler in Tina Stanovnik iz Škofje Loke.

Gorenjska / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Prvošolčki se veliko naučijo

"Za vstop v šolo je najbolj pomembna otrokova samostojnost in delovne navade, bolj kot to, ali zna pisati in računati," pravijo učiteljice, ki bodo v ponedeljek prvošolčke sprejele na OŠ Ivana Groharj...

Gorenjska / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Za enega šala, za drugega žalitev

Obredi, povezani s sprejemi prvošolcev v srednjih šolah, so po mnenju nekaterih lahko zelo nasilni in žaljivi.