Vse naše družine!

Naši otroci ne gredo na referendum o družinskem zakoniku, čeprav jih ta še najbolj zadeva.

Pa se vprašajmo, kako bi otrokom razložili, kaj vse je lahko družina? Lahko bi jim prebrali drugi člen zakonika, a dvomim, da bi jim bilo vse jasno: »Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.« Če bi jim v nadaljevanju razložili, kaj so družini napovedovali klasiki marksizma, bi jim bilo jasno še manj. »Ko preidejo proizvajalna sredstva v skupno last, bo posamična družina prenehala biti gospodarska enota družbe. Privatno gospodinjstvo se bo spremenilo v družbeno dejavnost. Oskrbovanje in vzgoja otrok bosta postali javna zadeva; družba bo poskrbela za vse otroke enako, najsi bodo zakonski ali nezakonski.« Kaj pomenijo te besede, ki so se zapisale Engelsu v njegovem delu Izvor družine, privatne lastnine in države (1884)? Obetajo, da bomo enkrat vsi skupaj ena velika družina, v kateri bodo moški, ženske in otroci skupna lastnina? Kakorkoli že, še najbolj nazorno podobo družine vidijo otroci vsako leto znova o božiču, ko si ogledujejo jaslice. V njih se nam kaže prva krščanska družina, ki si je prislužila svetost, Sveta družina. Sestavljajo pa jo otrok z imenom Jezus, njegova mati Marija in krušni oče Jožef. Toda: ali ni že ta družina povsem atipična, če je res, da je otrok Božji sin, njegov zemeljski oče pa le krušni oče?

Prav zaradi gornjih zadreg jaz otrokom družine ne bi pojasnjeval s tradicionalnimi zgledi in definicijami, ampak s sodobno – slikanico. Vse naše družine! je njen naslov, avtorici sta Alexandra Maxeiner (besedilo) in Anke Kuhl (ilustracije), prevajalka iz nemščine (Alles Familie!) v slovenščino pa Neža Božič. »Klasično slikaniško družino ponavadi sestavljajo oče, mama in otroci. A v današnjem svetu so nekaj povsem običajnega številne druge oblike družin, od enostarševskih do bolj zapleteno sestavljenih. Razgibana in duhovita slikanica jih predstavlja in opisuje s pomočjo številnih ilustracij, mladega bralca pa na koncu povabi, da opiše in nariše še svojo družino.« Tak je obet na zadnji platnici, mi pa poglejmo v notranjost slikanice. Eden od junakov je deček Jakob. Njegova starša sta Metka in Simon, poleg Jakoba imata še njegovo sestrico Hano. A glej ga šmenta: »Odkar sta se Simon in Metka ločila, Jakob in Hana živita med tednom pri Metki, ob koncu tedna pa pri Simonu.« In kaj je zdaj z Jakobovim očetom? »Simon se je znova poročil. Njegovi novi ženi je ime Katja. Katja ima tudi hčer – Lena včasih živi pri Simonu in pri Katji, včasih pa pri svojem očetu Jožetu.« Lena je torej Jakobova nova sestra po očetovi strani, z njo ni v biološkem, pač pa v socialnem sorodu. Dobil pa je še enega novega bratca po mamini strani. Metka ima namreč z novim fantom Diegom sinčka Pabla. »Diego je bil prej poročen z Gabi. Gabi in Diego imata prav tako hčer, ime ji je Naira. Naira je Jakobova druga nova sestra po mamini strani.« Še drugače rečeno: Jakob je po materi pridobil biološkega polbrata in socialno polsestro. Zapleteno! »Družine, kakršna je Jakobova, imenujemo sestavljena družina. Ta izraz prihaja iz angleške besede patchwork, ki pomeni odejo, sestavljeno iz različnih kosov blaga. Tako kot odeja so tudi sestavljene družine iz različnih delov, torej članov več družin.

Še bolj zapleteno družinsko razmerje imamo na naslednjih straneh. Tu nastopata lezbijki Tina in Sabina in geja Štefan in Andrej. »Ker dve ženski ne moreta dobiti otrok, sta vprašali Štefana, če bi bil oče. Štefan je gej. To pomeni, da se ne zaljubi v žensko, temveč v moškega. Natančneje povedano: Štefan ima rad Andreja. Andrej in Štefan živita v istospolni partnerski skupnosti. Oba sta si že dolgo želela postati očeta. Tako so se Štefan, Andrej, Sabina in Tina dogovorili, da bodo imeli skupaj otroke. Najprej sta Štefan in Tina dobila Zojo, nato pa Andrej in Sabina Petra.« In kako živijo? »Zoja in Peter en teden živita pri dveh mamah, en teden pa pri dveh očetih.« Bog pomagaj! Kaj vse dopuščaš v svojem stvarstvu! Slikanica se zaradi takšne družine ne sekira, ampak hladno ugotovi: »Družine, v katerih otroci živijo z dvema lezbičnima mamama ali dvema gejevskima očetoma, imenujemo mavrične družine.« Kakšen razpon: od Svete družine v jaslicah do sodobnih sestavljenih in mavričnih družin. Bog jih požegnaj!