Čez dve leti konec integrirane pridelave

Z letom 2014 integrirana pridelava ne bo več kmetijsko okoljski ukrep, za katerega je zdaj še možno dobivati denarne podpore. Kmetje se bodo morali prilagoditi.

Kranj - Integrirana pridelava, ki se je zlasti dobro uveljavila v poljedelstvu, zelenjadarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, bo kot eden od ukrepov Kmetijsko okoljskega programa le še do konca leta 2013, v novem programskem in finančnem obdobju Skupne kmetijske politike Evropske unije 2014-2020 pa tovrstnega ukrepa ne bo več. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, se bodo z novim programskim obdobjem nekateri splošni pridelovalni standardi tako zvišali, da se bo konvencionalna pridelava glede teh precej približala sedanji integrirani pridelavi. Slovenija bo enako kot tudi druge članice Evropske unije morala začeti z letom 2014 izvajati splošna načela integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, s tem pa integrirane pridelave ne bo več mogla opravičevati kot kmetijsko okoljskega standarda.

In kaj lahko storijo kmetije, ki so v sedanjem programskem obdobju 2007-2013 vključene v ukrep integrirane pridelave? Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da imajo tri možnosti. Lahko bodo nadaljevale konvencionalno pridelavo, ki bo z letom 2014 postala bolj zahtevna, vendar za to ne bodo dobile dodatnih finančnih podpor; lahko pa se bodo odločile za kateri drug kmetijsko okoljski ukrep ali za prehod v ekološko pridelavo oz. predelavo. »Predvsem na manjših kmetijah in kmetijah z mladim prevzemnikom je precejšnje zanimanje za ekološko pridelavo. Ekološko kmetovanje je tudi edini ukrep, v katerega se kmetije letos lahko vključujejo prosto, brez kakršnihkoli omejitev,« ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da je ministrstvo za lažji prehod že letos ponudilo višja plačila kmetijam, ki se preusmerjajo v ekološko kmetovanje. Povpraševanje po ekološko pridelani hrani namreč narašča, dodatna spodbuda za to je tudi uredba o zelenem javnem naročanju, po kateri mora biti v vsakem javnem naročanju pridelkov, živil in pijač že v letu 2013 najmanj pet odstotkov ekološko pridelane hrane, z letom 2014 pa se ta zahteva zvišuje na najmanj deset odstotkov.

Pri integrirani pridelavi ima gnojenje z organskimi gnojili prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili, naravni ukrepi pa prednost pred fitofarmacevtskimi, veterinarsko farmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi. Pridelava je nadzorovana, pridelovalec za to pridobi certifikat, ki je potrošnikom jamstvo za pridelke višjih kakovostnih standardov.

Letošnje podpore za ekološko kmetovanje (v evrih na hektar)