Rozi Ahčin s svojimi vezenimi prti ob jaslicah (Foto: Tatjana Zupan)

Vezeni prtički kot pri mami

Rozi Ahčin iz Moš je po upokojitvi začela vesti prte - najprej za dom in darila, potem pa tudi za cerkve.

Moše - Pred božičnimi prazniki sem skupaj s prijateljico obiskovala starejše od osemdeset let v našem okolju. Obiski pri njih so me razveselili in včasih prav prijetno presenetili. Eno izmed takih prijetnih srečanj je bilo z Rozi Ahčin v Mošah, ki je letos dopolnila osemdeset let. Ko sva s prijateljico vstopili v njen dom, sem obstala v prav posebnem zanosu ob pogledu na prekrasne ročno vezene prte in prtičke, ki so bili vsepovsod lepo razvrščeni: obešeni po stenah, nameščeni po mizah, omarah, po oblazinjenih sedežih v dnevni sobi in celo lično položeni na vzglavnike na posteljah ... Rozi je že imela postavljene jaslice in jelko. Tudi tukaj so bili izvezeni prti s prazničnimi podobami. Sicer pa ima na zalogi prte prav za vse priložnosti in praznike.

Preden se loti vezenja, mora svojo zamisel in podobo narisati na blago. Tudi to počne sama. V vsak izdelek vloži veliko ur dela, tako da je praktično nemogoče postaviti ustrezno ceno in te izdelke morda celo tržiti. Vesti je začela pred dvajsetimi leti, ko se je upokojila; pred tem je bila dolga leta zaposlena v tovarni Sava. Vezenje jo pomirja in sprosti, bolj kot klepet ob kavi. Sprva je prte delala za dom, svoje bližnje in prijatelje, sčasoma pa se je na prigovarjanje takratnega smleškega župnika Rafka Kralja lotila dela tudi za cerkve. Veselo pove, da njeni ročno vezeni prti krasijo štirinajst cerkva - poleg farne cerkve sv. Urha v Smledniku. V domači fari poskrbi tudi, da so vsi prti oprani, zlikani, poškrobljeni in pravilno razvrščeni po oltarjih. To delo opravlja skrbno in natančno.

Da je spretna, se je izkazalo tudi, ko je pomagala pri kuhanju in likanju v "angleški ambasadi" v bližnjih Zbiljah. Pravi, da je za gospo vezla prtičke in pletla nogavice, ki jih je nosila s seboj v Anglijo. Kljub skromnosti z navdušenjem pove, da je pred kratkim po televiziji gledala koncert, ki so ga imeli v zbiljski cerkvi. Lepo ji je bilo pri srcu, ko so kamere prikazale tudi njene prte, ki krasijo tamkajšnjo cerkev. Pravi, da se je takrat počutila resnično počaščena.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 28. november 2006 / 06:00

Ponatisnili Linhartovi komediji

V radovljiški knjižnici so ponatisnili prvi izdaji Linhartovih komedij iz 1790. leta.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 30. marec 2018 / 19:46

Pomlad na Gorenjskem glasu

Tudi letos smo z bralci Gorenjskega glasa pripravili pomladno-velikonočno razstavo, ki si jo v prostorih Gorenjskega glasa lahko ogledate vse do šestega aprila.

Gospodarstvo / petek, 30. marec 2018 / 19:44

Gorenjska banka dvignila dobiček

Vodenje Gorenjske banke prevzema sedanji predsednik nadzornega sveta David Benedek.

Kronika / petek, 30. marec 2018 / 18:50

Tožnikov ne bodo zaslišali

Ljubljansko okrožno sodišče bo predvidoma v mesecu dni izdalo sodbo glede odškodnine, ki jo Marko Bogataj in Janez Tičar zaradi porušitve gostišča na Povodju zahtevata od države in Darsa.

Kronika / petek, 30. marec 2018 / 18:50

Čez dvesto po avtocesti

Kranj – Gorenjski prometni policisti so včeraj na spodnjem delu gorenjske avtoceste več ur merili hitrost vozil, ki so peljali proti Ljubljani. Skupno so izmerili hitrost vožnje približno 4700 vozi...

Gospodarstvo / petek, 30. marec 2018 / 17:25

V SIJ Acroni odprli vrata

Dneva odprtih vrat v SIJ Acroni se je udeležilo kar okrog 230 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali Vročo in Hladno valjarno in se prepričali, da je industrija danes povsem drugačna od industrije v pr...