Rozi Ahčin s svojimi vezenimi prti ob jaslicah (Foto: Tatjana Zupan)

Vezeni prtički kot pri mami

Rozi Ahčin iz Moš je po upokojitvi začela vesti prte - najprej za dom in darila, potem pa tudi za cerkve.

Moše - Pred božičnimi prazniki sem skupaj s prijateljico obiskovala starejše od osemdeset let v našem okolju. Obiski pri njih so me razveselili in včasih prav prijetno presenetili. Eno izmed takih prijetnih srečanj je bilo z Rozi Ahčin v Mošah, ki je letos dopolnila osemdeset let. Ko sva s prijateljico vstopili v njen dom, sem obstala v prav posebnem zanosu ob pogledu na prekrasne ročno vezene prte in prtičke, ki so bili vsepovsod lepo razvrščeni: obešeni po stenah, nameščeni po mizah, omarah, po oblazinjenih sedežih v dnevni sobi in celo lično položeni na vzglavnike na posteljah ... Rozi je že imela postavljene jaslice in jelko. Tudi tukaj so bili izvezeni prti s prazničnimi podobami. Sicer pa ima na zalogi prte prav za vse priložnosti in praznike.

Preden se loti vezenja, mora svojo zamisel in podobo narisati na blago. Tudi to počne sama. V vsak izdelek vloži veliko ur dela, tako da je praktično nemogoče postaviti ustrezno ceno in te izdelke morda celo tržiti. Vesti je začela pred dvajsetimi leti, ko se je upokojila; pred tem je bila dolga leta zaposlena v tovarni Sava. Vezenje jo pomirja in sprosti, bolj kot klepet ob kavi. Sprva je prte delala za dom, svoje bližnje in prijatelje, sčasoma pa se je na prigovarjanje takratnega smleškega župnika Rafka Kralja lotila dela tudi za cerkve. Veselo pove, da njeni ročno vezeni prti krasijo štirinajst cerkva - poleg farne cerkve sv. Urha v Smledniku. V domači fari poskrbi tudi, da so vsi prti oprani, zlikani, poškrobljeni in pravilno razvrščeni po oltarjih. To delo opravlja skrbno in natančno.

Da je spretna, se je izkazalo tudi, ko je pomagala pri kuhanju in likanju v "angleški ambasadi" v bližnjih Zbiljah. Pravi, da je za gospo vezla prtičke in pletla nogavice, ki jih je nosila s seboj v Anglijo. Kljub skromnosti z navdušenjem pove, da je pred kratkim po televiziji gledala koncert, ki so ga imeli v zbiljski cerkvi. Lepo ji je bilo pri srcu, ko so kamere prikazale tudi njene prte, ki krasijo tamkajšnjo cerkev. Pravi, da se je takrat počutila resnično počaščena.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / ponedeljek, 5. februar 2024 / 16:34

V nadzor zaradi smrti pacientke tudi ministrstvo za zdravje

Ljubljana – Ministrstvo za zdravje je zaradi primera 65-letne pacientke, h kateri v Zdravstvenem domu (ZD) Kranj, kot smo poročali tudi v Gorenjskem glasu, niso poslali reševalnega vozila, bolnica...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 16:53

Naj ji gre vse kakor po notah

Tadeja Kostov, mlada, obetavna in javno nastopajoča v okviru glasbenih šol in kulturnih domov na Gorenjskem, cilja na okušanje opernega sveta tudi v očeh tujine in v slogu nji ljube baročne glasbe.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 16:02

Na Joštu kraljevala pašta

Radovljiško Baročno dvorano so preplavili zvoki violine in operno petje z ruskim pridihom; kolesarje, pohodnike in ostale obiskovalce Svetega Jošta nad Kranjem pa so minuli vikend v skušnjavo spravlja...

Kultura / petek, 18. julij 2014 / 14:13

Uspešni, samo – svoji

Za kranjskim Prešernovim gledališčem je izjemno uspešna sezona, saj so v njej prejeli največ nagrad v svoji zgodovini. Na domačih in tujih festivalih je bil še posebej opazen avtorski projekt 25.671.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 17:00

Za vsako bolezen ena rož'ca raste

Tokrat smo Glasovi popotniki obiskali Rogaško Riviero, potem pa pot nadaljevali na Kozjansko. Spoznali smo Jelenov greben, okušali ročno pripravljeno slovensko čokolado in prisluhnili zgodbam brata Jo...

GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 15:00

Ne le tekmovalcev, vzgajal je tudi ljudi

Ravno v letu, ko Vaterpolska zveza Slovenije praznuje štiridesetletnico samostojnosti, je izšel zbornik Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji. Razmere v tem športu pa žal niso preveč praznične.