Podjetništvo kot temelj razvoja Gorenjske

Besedilo: Branko Grims, SDS
Kategorija: GG Plus / sobota, 14. januar 2012 / 06:00

Zelo lepa in na pravih mestih vabljivo zaobljena gospa, katere bogati mož je bil hudo bolan, je vprašala Georga Bernarda Shawa: »Kaj mislite, je kaj upanja?« Humorist, ki si na stara leta o ženskah ni več delal utvar, je z nasmehom odgovoril: »To je pa povsem odvisno od tega, na kaj in koliko upate …!«

Pred dvajsetimi leti je bil čas, ko smo z zmago v vojni za Slovenijo obranili svojo samostojnost. Slovenija je na osnovi referendumske odločitve postala članica zveze NATO, daleč najmočnejše vojaške sile tega sveta in nihče ne more več resno računati, da bi Slovenijo napadel in si jo podredil z orožjem. Toda danes potekajo vojne za prevlado in vpliv v svetu vse bolj na področju ekonomije. Suverenost držav, varnost in blaginjo ljudi se brani z uspešnim gospodarstvom. Temelj gospodarstva in s tem blaginje vsake ekonomsko uspešne države pa so mala in srednja podjetja. Prav ta bi torej morala biti predmet največje pozornosti države in deležna vse podpore. Podjetništvo bi moralo biti vrednota. V Sloveniji žal ni.

Slovenija čaka na novega predsednika vlade. Kot na čarobno palico, ki bo odgnala vse tegobe. Toda po treh letih povsem zgrešene »grške« poti hitrih rešitev ni več. Novega predsednika vlade bo potrebno ocenjevati prav z vidika, kaj bo dejansko storil za malo in srednje podjetništvo. Storiti bo namreč potrebno veliko. Prvi problem je finančna nedisciplina, potencirana z neučinkovitim pravosodnim sistemom. Pravosodni minister se je pred meseci na ves glas hvalil v parlamentu, da je pri nas sedaj povprečen sodni postopek pravnomočno zaključen »že v petih letih«. Za podjetnika, ki mu nekdo ne plača računov, on pa ne more izplačati plač svojim zaposlenim, je pet let smrtna obsodba! Nič čudnega, da Evropa Slovenijo vedno znova opozarja na neučinkovitost sodstva. Toda naivno je prepričanje, da bi zgolj s spremembo zakonodaje to kar uredili. Potrebno bo poseči mnogo globlje, v samo ustavno ureditev pravosodne veje oblasti in tudi tam bistveno bolj uveljaviti načelo odgovornosti za (ne)opravljeno delo. Drug problem je slabo delujoči bančni sistem. Poznam primer uspešnega gorenjskega podjetnika, ki je v banko nosil dva dni papir za papirjem, da bi mu (ob zglednem poslovanju!) odobrili samo nekaj tisoč evrov premostitvenega posojila. So pa banke v istem času brez pomisleka odobrile petdesetmilijonsko posojilo za nek političen projekt v Ljubljani, zaradi katerega nas bo vse še bolela glava, ko bo EU zahtevala svoj denar nazaj … Prav bančni sistem je poleg nepremičninskih špekulantov kriv za tretji problem slovenskega podjetništva – napihnjeni balon cen nepremičnin. Banke imajo v portfelju namreč kup nepremičnin in niso zainteresirane za znižanje njihovih cen na realno raven, saj bi se razblinil videz uspešnosti bank (in zbogom orjaške nagrade upravam …).

Gorenjska je zaradi lege ob meji še toliko bolj občutljiva. Vso pravico imamo zahtevati, da nova vlada izenači pogoje za razvoj podjetništva z Avstrijo: pet let davčnega moratorija na dobiček za nova podjetja, učinkovit bančni sistem, finančna disciplina in pravna varnost, manj birokracije in bistveno nižje cene nepremičnin. V Avstriji je cena kvadratnega metra zazidljive površine za podjetništvo 25 evrov, v Sloveniji 99 - 250 evrov in več … Sicer bodo podjetniki odšli v sosednjo državo. In krepili njeno moč, suverenost in blaginjo ljudi. Za vladajoče bo v tem primeru ostalo le še vprašanje, »na kaj in koliko upate«, za vse državljane pa trpko spoznanje o resničnosti O'Toolove pripombe k Murphyevemu zakonu: »Murphy je bil optimist!«.