Štiriinštirideseta postava Severjevih nagrajencev: (z leve) Borut Verovšek, Miranda Trnjanin, Vesna Slapar in Kristijan Guček / Foto: Andrej Tarfila

Igralcem podelili Severjeve nagrade

V nedeljo so na Loškem odru podelili vsakoletne Severjeve nagrade za igralske dosežke. Prejeli so jih poklicna igralca Vesna Slapar in Kristijan Guček, ljubiteljski igralec Borut Verovšek ter študentka dramske igre Miranda Trnjanin.

Škofja Loka – Tudi letošnjo, že 44. podelitev Severjevih nagrad so na Loškem odru začeli z zvočnim posnetkom ene izmed vlog Staneta Severja, velikega slovenskega igralca, ki bi pred mesecem dni praznoval natanko sto let. Da gledališče Stanetu Severju ni bilo le navdih za igranje, ampak tudi za živ­ljenje, je med drugim povedal tokratni govornik, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Teršar, ki je govoril tudi o povezavah med ljubiteljstvom in poklicnim igralstvom, da so mnogi kasnejši šolani igralci oder prvič spoznavali v ljubiteljskih društvih.

V štiriinštiridesetih letih so podelili prav toliko nagrad ljubiteljskim igralcem, sedeminosemdeset nagrad poklicnim igralcem in preko sedemdeset nagrad študentom dramske igre, izmed katerih so mnogi kasneje prejeli tudi 'poklicno' Severjevo nagrado. Predsednik Upravnega odbora Sklada Staneta Severja Aleš Jan je predstavil tudi novo strokovno žirijo v sestavi: režiserja Jaša Jamnik in Alen Jelen, dramaturginja Diana Koloini in igralca Domen Valič in Branko Šturbej, ki je letos nagradila štiri igralce. Severjevi nagradi za poklicna igralca sta prejela igralka Prešernovega gledališča iz Kranja Vesna Slapar in igralec Primorskega dramskega gledališča Kristijan Guček. Nagrado za mlade igralce je prejela študentka dramske igre Miranda Trnjanin, Severjev nagrajenec za živ­ljenjsko delo v ljubiteljskem gledališču pa je Borut Verovšek, ki je že več kot pol stoletja zvest Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah.

Vesna Slapar se je v zadnjih letih razvila v prodorno in vsestransko profilirano igralko. V tej sezoni je svojo igralsko zrelost potrdila z likom Beppi v uprizoritvi Pri Hlevarjevih. V njej se je dobesedno zlila z likom trinajstletne umsko prizadete deklice, oziroma deklice s 'posebnimi potrebami', med katerimi pa je vendar najpomembnejša tista, ki jo ima vsak: potrebi po čustveni bližini, toplini in ljubezni, ki ji je starši, tako zelo potopljeni v prepoznavni razčlovečeni svet, nikoli ne nudijo. V svoji telesni in govorni transformaciji je bila dosledna in verjetna do zadnjega detajla, so zapisali v obrazložitvi nagrade, da je bila prav posebej presunljiva v upodobitvi hrepenenja po človeški bližini in tudi v odločitvi za skrajno dejanje, s katerim se tragično zaostri zgodba njenega lika. Prav s silovitostjo njene kreacije je uprizoritev Pri Hlevarjevih dosegla svoj umetniško dognan in vsebinsko pretresljiv naboj.

»Mislim, da mora biti dobra vloga, super režiser in čas v tvojem življenju, ko si sposoben tako vlogo tudi dobro narediti. Zadnji dve sezoni sem v našem gledališču dobila nekaj odličnih priložnosti, ki sem jih tudi znala izkoristiti. Zato sem še toliko bolj vesela te nagrade.« Slaparjeva je še posebno izstopala v uprizoritvah sodobne nemške dramatike. »Sicer nisem ravno doma v tej dramatiki, moram pa reči, da jo zelo rada igram, še posebno zato, ker imam z dobrimi režiserji, ki zadnja leta prihajajo v naše gledališče, najboljše pogoje za to. Rada imam predstave, ki so tudi časovno blizu današnjemu času. Vsakih nekaj let pride predstava, ko si rečeš – to je to, zato sem študiral, zato igram.«

Kristijan Guček že celo desetletje – vse od študija na ljubljanski akademiji – izstopa kot zanimiv in talentiran igralec, ki je s serijo svojih vlog obogatil številne uprizoritve v različnih gledališčih. S tremi vlogami iz lanske sezone je dosegel višek svojega dosedanjega razvoja in predstavil široko paleto svojega igralskega izraza. To so vloga inšpektorja Foota v komediji Po Magrittu, igral je v gledališkem koncertu poezije Srečka Kosovela, v absurdni Ionescovi igri Morilec pa je odigral glavno vlogo Bérengerja. »Pravo bravuro je ustvaril v dolgem zaključnem monologu, skorajda krajši monodrami,« je bilo med drugim povedano v obrazložitvi k nagradi. Po nagradi tantadruj je Severjeva nagrada že druga za to vlogo. »Vesel sem, da je bila vloga Bérengerja opažena že drugič letos. Severjeva nagrada ima v igralskem poklicu velik pomen, še posebno, ker je to praktično edina samo igralska nagrada,« je povedal Kristijan Guček, ki je pred leti že dobil študentsko različico nagrade. »Lik Bérengerja je bil eden mojih največjih igralskih izzivov doslej, saj gre za posebno, eksistencialistično vlogo. Z Ionescom sem se srečal prvič in je na neki način prelomni trenutek v moji dosedanji karieri, saj mi je vloga postavila veliko vprašanj glede igre, glede mojega življenja, ustvarjanja nasploh in sem jo še dolgo potem prebavljal.«

Severjevo nagrado za bogato življenjsko delo v ljubiteljskem gledališču je prejel Borut Verovšek. »Je tankočuten in natančen oblikovalec številnih nepozabnih likov, tako dramatičnih kot komičnih razsežnosti. Je mojster igralskega detajla z izrednim čutom za odrski govor. Z gledališko igro se je začel ukvarjati v rani mladosti in tako gledališču ostaja zvest več kot pet desetletij. Borut Verovšek je nastopil v približno tisočih predstavah in še vedno ustvarja z veliko predanostjo in igralskim žarom. Malo je tako prizadevnih in ustvarjalnih igralcev, ki z veseljem ves čas bogatijo svoje znanje in ga nesebično prenašajo na mlajše rodove gledališčnikov,« je so povedali v obrazložitvi. »To je veliko priznanje za dolgoletno delo v ljubiteljskem gledališču, kjer vsa leta delam z vsem srcem. Nagrada mi seveda godi, hkrati pa dokazuje, da aplavz publike po predstavi, ta je največje darilo igralcu, ni le vljudnosten, ampak potrdilo, da ljudje cenijo, da smo se leta in leta trudili in dobro delali. Na Jesenicah imamo odličen ansambel in lahko rečem, da je vsaka nagrada posamezniku vsaj v nekem delu tudi nagrada vseh,« je povedal Borut Verovšek in dodal, da je vesel, da ga tudi v aktualnih predstavah še vedno 'zasedejo' Še posebno mu je blizu predstava Zadnja tekma, s katero so Jeseničanom želeli dati tudi optimistično spodbudo za prihodnost, kar jim je tudi uspelo. »Na ulici so me ustavljali Jeseničani, ki sicer sploh ne hodijo v gledališče, in navdušeno govorili o predstavi, ki da je res prava jeseniška.«

Študentsko nagrado je tokrat prejela Miranda Trnjanin za vlogo Agripine v študijski produkciji Racinovega Britanika. Po slovesni podelitvi je bila na sporedu še predstava Igre je konec v režiji Jaše Jamnika, s katero je Loški oder prejel vse najvišje slovenske nagrade za ljubiteljske odre.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 17. junij 2018 / 20:00

Izšla knjiga o Kamniško-zasavskem odredu

Mengeš – Nedavno je izšla knjiga Ivana Vidalija Kamniško-zasavski odred, ki na več kot štiristo straneh opisuje delovanje odreda med drugo svetovno vojno. Vidali je rokopis napisal že ob koncu osem...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 23. december 2014 / 15:40

Upravljanje države je kot menedžment

Od petih ministrov z Gorenjske, ki so v vladi Mira Cerarja, ima najpomembnejši položaj minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Pred kratkim je bil namreč imenovan tudi za podpredsednika vlade.

Kultura / torek, 23. december 2014 / 15:36

Igralcem podelili Severjeve nagrade

V nedeljo so na Loškem odru podelili vsakoletne Severjeve nagrade za igralske dosežke. Prejeli so jih poklicna igralca Vesna Slapar in Kristijan Guček, ljubiteljski igralec Borut Verovšek ter študentk...

Razvedrilo / torek, 23. december 2014 / 15:08

Petra obiskala sreča

Preddvorski bencinski servis, kakor ga imenujejo domačini, nahaja pa se v Tupaličah, je zaključil z veliko nagradno igro in deset izžrebancev razveselil z lepimi nagradami. Za finalno žrebanje so n...

Nasveti / torek, 23. december 2014 / 15:06

Božična klasika

Včasih je za božič po hišah vedno dišalo po pečeni potici. Nekateri se peke le-te sedaj izogibajo in jo raje kupijo. Zagotovo je doma pečena veliko boljša, že zaradi občutka, da smo jo spekli sami....

Nasveti / torek, 23. december 2014 / 15:04

Božič

Danes se v glavnih medijih božič predstavlja predvsem kot družinski praznik. Tudi raziskave kažejo, da ljudje največkrat povezujejo praznovanje božiča z družino. Vsaj to je še ostalo. Božič in dece...