Božična klasika

Včasih je za božič po hišah vedno dišalo po pečeni potici. Nekateri se peke le-te sedaj izogibajo in jo raje kupijo. Zagotovo je doma pečena veliko boljša, že zaradi občutka, da smo jo spekli sami. Receptov za potico je na internetu malo morje, jaz pa vam predstavljam svojega, po katerem potica vedno uspe.

Za pripravo orehove potice potrebujemo: za testo: 60 dag moke, 2,1 dag kvasa (pol kocke), 5 dag sladkorja, 1 vanilin sladkor, naribano limonino lupino, 1 žličko soli, 6 dag masla ali margarine, 4 dl mleka; za nadev: 40 dag mletih orehov, 15 dag sladkorja, 1 žlico kakava, pol čajne žličke cimeta, 2 žlici drobtin, 2 dl sladke smetane, 1 jajce in 2 beljaka, rum, rozine; za premaz: 1 jajce.

Najprej pripravimo testo. Kvas nadrobimo v skodelico, mu dodamo 1 čajno žličko moke in eno žlico sladkorja. Zalijemo z decilitrom toplega mleka in pustimo vzhajati 10 minut. Moko večkrat presejemo, ob strani posujemo s soljo in naribano limonino lupino ter na sredini naredimo jamico. Vanjo damo rumenjaka, vanilin sladkor, nadrobljeno maslo ali margarino, vlijemo mleko in na koncu dodamo še vzhajan kvas. Vse skupaj zamesimo v testo. Po po­trebi dodamo še malo moke. Testo pokrijemo in pustimo vzhajati na toplem približno eno uro.

Med tem, ko vzhaja testo, pripravimo nadev. Rozine namočimo v rumu. Orehe na rahlo prepražimo, da lepo zadišijo. Dodamo jim cimet, kakav in sladkor. Zalijemo s smetano in kuhamo na zelo nizki temperaturi 5 minut. V nadev vmešamo limonino lupino in razžvrkljano jajce. Stepemo sneg iz dveh beljakov ter ga med mešanjem dodajamo nadevu.

Vzhajano testo še enkrat dobro pregnetemo in ga razvaljamo na pol centime­tra debelo. Pripravljeno testo namažemo z nadevom in posujemo z drobtinami. Testo zvijemo, ga damo v namaščen model in ga večkrat prebodemo. Potico vzhajamo eno uro in 15 minut. Vzhajano jo premažemo s stepenim jajcem in jo damo v ogreto pečico na 180 °C za eno uro. Pečeno potico zvrnemo iz modela ter pokrijemo s čisto kuhinjsko krpo, da se počasi ohladi.

Nasvet: Za peko potice je ključen nadev; ta ne sme biti premehak, saj bo potica zbita. Prav tako ne sme biti premehko testo. Pomembno je, da potico pred vzhajanjem dobro prebodemo do dna, saj tako omogočimo, da med vzhajanjem in peko pride zrak tudi do spodnjih plasti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / ponedeljek, 29. november 2021 / 17:47

Začetek prenove dvorane

Prenova dvorane Danica v Bohinjski Bistrici se je začela. Sedanjo šotorsko streho bodo že do konca leta zamenjali z novo konstrukcijo, spomladi bodo uredili še novo fasado, v načrtih pa je tudi nadgra...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

V domu ostarelih

V petek smo učenci tretjega razreda z učiteljicama odšli v dom ostarelih v Škofjo Loko. Pripravili smo program s pesmimi. Pred odhodom smo v šoli imeli zadnjo vajo. Ko je bila ura 10.,...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Primorska ... ali (skoraj) vsa Evropa v enem kosu

Na začetku poti na Primorsko, še na vlaku na trasi bohinjske železnice, se podobe okolice skorajda niso spreminjale. Tudi ko sem na drugi strani tunela uradno zapustil Gorenjsko, sem bil...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

S teranovih gričev v zavetje pokopaliških sveč

Naključja in uživanje vsakega trenutka naredijo še tako običajen izlet za posebno doživetje. Prva "čarovnija" je bila že jesen, ki je na pragu zime ponujala skoraj spomladansko sonce. Nekega jutra sem...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Recepti za jedi Primorske in Krasa ob različnih priložnostih

Janez Štrukelj je eden najbolj priznanih kuharskih praktikov in strokovnjakov v Sloveniji. Za seboj ima enainštirideset let praktičnih izobraževanj na Srednji kuharski šoli v Mariboru...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Primorska vinorodna dežela

Ko gre pogovor o našem vinu - o ljudeh, vinogradnikih in vinarjih, naj bo strokoven ali ljubiteljski, in o razdelitvi Slovenije na pridelovalna območja, nikakor ne moremo brez Primorske in njenih štir...