V tujino po neprecenljive življenjske izkušnje

Belgijec Henk Persyn, ki je po poklicu socialni delavec in si je družino ustvaril na Gorenjskem, je navezal svojevrsten most med Belgijo in Slovenijo. K nam prihajajo mladi Belgijci z manj priložnostmi, da dobijo izkušnjo drugačnega življenja, naši mladostniki pa odhajajo na prostovoljno delo v tujino.

Henk Persyn je Belgijec, ki od leta 2003 z družino – ženo Barbaro in otrokoma Mihom in Sarah - živi na Gorenjskem, zadnjih pet let v Mlaki pri Begunjah. Henk je po izobrazbi socialni delavec, ki je prek svojega poklica navezal svojevrsten most med svojo rodno Belgijo in Slovenijo. Vzpostavil je namreč mrežo izmenjav prostovoljcev in tako zadnji dve leti prek neprofitnega zavoda Manipura v Slovenijo prihajajo mladi Belgijci z manj priložnostmi, ki v Sloveniji dobijo povsem drugačno izkušnjo življenja. Na drugi strani pa slovenski prostovoljci odhajajo na izmenjave v tujino, denimo v Estonijo, Makedonijo, Sardinijo, Finsko, Malto … »Začeli smo tako, da so v Slovenijo začeli prihajati belgijski mladostniki, takšni z manj priložnostmi, ki imajo zaradi ekonomskih, družinskih, geografskih ali drugih dejavnikov manj možnosti kot drugi. Zanje v Sloveniji poiščemo gostiteljsko družino, pri kateri ostanejo dva do tri mesece. V tem času smo uspeli vzpostaviti mrežo gostiteljskih družin po vsej Sloveniji, na Gorenjskem jih imamo denimo na Dovjem, na Bledu, v Radovljici, v Podnartu … Večina teh mladostnikov ima določene težave, prihajajo iz velikih mest in v Sloveniji dobijo povsem drugačno izkušnjo.«

Kot pravi Henk, se mnogi od belgijskih mladostnikov morajo naučiti povsem osnovne stvari, od tega, kako morajo iti v trgovino z omejeno količino denarja, kako morajo skrbeti zase, komunicirati … »Osnovni namen je, da pridobijo različne, zlasti socialne kompetence. V gostiteljski družini mnogi dobijo drugačno izkušnjo življenja v družini, saj so bili v otroštvu večinoma prikrajšani za izkušnjo varnega in ljubečega družinskega okolja. Obenem pa mnogi prvič pridejo v stik z naravo, pogosto jih peljemo tudi na kmetije, da dobijo izkušnjo dela na kmetiji. Predvsem pa so stran od računalnika, interneta, televizije,« pravi Henk. Večina od njih se jih v času bivanja v Sloveniji znajde v osebni krizi, ki pa jo morajo premagati, kar je zagotovo pomemben korak naprej v dozorevanju. Spoznajo novo, zelo drugačno kulturo, ki se ji v kratkem času morajo prilagoditi in za večino to pomeni kulturni šok. Henk pravi, da se večini zdi nenavadno, da je vse tako mirno, da je na cestah tako malo ljudi, hkrati pa povsod toliko - dreves… »Takšne izmenjave so neke vrste trening samostojnosti. Nikoli niso namenjene zabavi, temveč predvsem pridobivanju izkušenj, medkulturnemu učenju, učenju socialnih veščin,« poudarja sogovornik. Ko so po dveh ali treh mesecih mladi vrnejo v Belgijo, se pod vodstvom socialnih delavcev še pol leta učijo samostojnega življenja, potem pa naj bi bili pripravljeni, da naredijo nov korak v samostojnejše življenje. Kot pravi Henk, so dolgoročno bistveno bolj uspešni prav tisti mladostniki, ki so dobili izkušnjo mednarodne izmenjave, saj se vsaj za nekaj časa odmaknejo od svojega načina življenja, kroga prijateljev, obenem pa so prisiljeni postati bolj samostojni. »Pogosto so napovedani zelo problematični otroci in včasih nas je kar strah, kako bo. A vselej se izkaže, da se ob pravilnem pristopu vse da in izkušnje so zelo dobre. Je pa treba za vsakega pripraviti individualni program, se dobro pripraviti na prihod in tudi prilagoditi delo vsakemu posamezniku,« dodaja Henk.

Prek zavoda Manipura pa mladi slovenski prostovoljci odhajajo tudi na prostovoljno delo v tujino. Lani je bila tako prva prostovoljka v Estoniji, letos pa se je mreža zelo razširila in slovenski prostovoljci so odšli v Makedonijo, na Finsko, na Sardinijo, na Malto in spet v Estonijo. »Tudi za slovenske mladostnike je zelo pomembno, da gredo v tujino, da dobijo izkušnjo drugačne kulture. Vsak mladostnik na ta način postane močnejši, bolj neodvisen, samozavestnejši. Zagotovo je to neprecenljiva izkušnja za vsakega mladega. Ugotavljam pa, da je na Gorenjskem evropska prostovoljna služba še slabo poznana in slabo razvita. A možnosti za vključitev v različne programe je veliko, možnosti so odprte za vse, ki bi si želeli na tuje, tudi če nimajo denarja, saj Evropska unija pokrije večino stroškov,« dodaja sobesednik. Zavod Manipura namreč deluje pod okriljem evropskega projekta za mlade, Evropske prostovoljne službe oziroma programa Mladi v akciji. Evropska unija tako pokrije večino stroškov izmenjav; devetdeset odstotkov potnih stroškov, stroške bivanja, prehrane, osnovnega jezikovnega tečaja, mladi pa dobijo tudi nekaj žepnine.