Jobsta simbolno vrnili domov

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Žiri / četrtek, 3. november 2011 / 06:00

Žirovci so velikemu slovenskemu rojaku Antonu Jobstu ob trideseti obletnici smrti v domačem Brdu pri Šmohorju na avstrijskem Koroškem odkrili spominsko ploščo.

Žiri, Brdo pri Šmohorju – V nedeljo je okoli 130 Žirovk in Žirovcev obiskalo Brdo pri Šmohorju, rojstno vasico skladatelja in glasbenega pedagoga Antona Jobsta (1894–1981). V Žiri je prišel kot 18-letni mladenič in v dolini pustil izjemen pečat. Že avgusta so v žirovski cerkvi sv. Martina blagoslovili spominsko ploščo, ki so jo v njegovo čast naročili Muzejsko društvo Žiri, Občina Žiri, Narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, župnija Brdo pri Šmohorju in Klub koroških Slovencev. Ploščo so v začetku septembra, ob obletnici skladateljevega rojstva, namestili na rojstno hišo, minulo nedeljo tudi slovesno odkrili. Na njej je zapisano: »Slovenski skladatelj, zborovodja in organiste se je rodil v tej hiši. Živel in ustvarjal je v Žireh.«

Žirovski župan Janez Žakelj se je ob odkritju zahvalil tako Korošcem kot Žirovcem, ki so pomagali pri uresničitvi ideje: »Jobst je že kot zelo mlad odšel od doma, pot pa ga je zanesla v našo lepo dolino. Danes je trenutek, ko naš veliki skladatelj združuje Poljansko in Ziljsko dolino, trenutek ko nas s pesmijo združuje, in trenutek, ko Jobsta simbolno vračamo v domači kraj.« Zdi se, da vaščani Brda Jobsta šele dobro spoznavajo. V kulturnem programu, ki je sledil sveti maši, sta nastopila tako žirovski mešani cerkveni zbor Anton Jobst kot moški pevski zbor Alpina Žiri in navdušila tudi domačine, saj so vse pesmi pospremili z aplavzi.

Sveto mašo je daroval Stanko Trap, slovenski duhovnik v Ziljski dolini, somaševal je žirovski župnik Igor Jereb, prej omenjena zbora sta pela izključno Jobstove pesmi. Po maši se je množica iz cerkve premaknila pred Jobstovo rojstno hišo, po domače pri Kopiču, kjer sta Trap in Žakelj odkrila spominsko ploščo. Pevci so Jobstu zapeli tudi himno koroških Slovencev Rož, Podjuna, Zila, katere marsikdo na Koroškem še vedno ne želi slišati, Trap pa je povedal: »Naj bo italijanska, nemška ali slovenska pesem, rahlja nam srca. Tudi v teh časih moramo prepevati, kot nam veleva srce, in se tega veseliti. Tudi naše, koroške himne, ki sicer marsikoga, morda bo tudi mene, pospremi v grob …«

Ob obletnici smrti so Žirovci velikemu rojaku v čast izdali tudi priložnostno znamko in sredi oktobra pripravili veliki koncert obeh zborov, ki je služil tudi kot generalka pred nedeljskim nastopom. Ideja za postavitev plošče je stara že dve leti, družina Jobst, ki živi v rojstni hiši velikega skladatelja, je takoj privolila v postavitev plošče. »Nič kaj veliko ne vemo o Antonu, s to ploščo ga spoznavamo tudi mi,« nam je povedala Rezi Jobst, katere tast je bil Jobstov bratranec, sama pa je Žiri s sinom Thomasom obiskala pred približno pol stoletja.

Starejši, tako tudi Rezi, znajo govoriti slovensko (sama pravi ziljsko), mlajši večinoma zgolj razumejo, najmlajši pa, če tako želijo, se učijo v šoli. Morda bo tudi Jobstova plošča na njegovi rojstni hiši spodbuda, da slovenski jezik v najbolj zahodni slovenski vasi (na Koroškem in nasploh) le ne bo zamrla. Tako kaže tudi obljuba Jožeta (Josepha) Jobsta, vodja lokalnega pevskega zbora, da kmalu obiščejo Žiri in se predstavijo – s slovensko pesmijo.