Prvi vzpon edinstveno dejanje

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bohinj / četrtek, 2. september 2010 / 06:00

Na slovesnosti pred spomenikom štirih srčnih mož na Ribčevem Lazu so se spomnili prvega vzpona na Triglav pred 232 leti.

Ribčev Laz – »Prvi vzpon štirih domačinov na naš najvišji vrh je bil za tisti čas edinstveno in pogumno dejanje. Za sodobno opremljenega planinca, vajenega urejenih, uhojenih in označenih pot je ta podvig verjetno nepredstavljiv. Skromna oprema ter divje in neznane poti so od četverice zahtevale veliko poguma, drznosti in motivacije. To verjetno ne bi bilo dovolj, če jih v gore ne bi vlekla ljubezen do planinskega sveta in želja po odkrivanju neznanega,« se je štirih srčnih mož, kot imenujejo štiri domačine, ki so 26. avgusta 1778 osvojili vrh Triglava, spomnil slavnostni govornik, predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Ta dan so si Bohinjci izbrali tudi za svoj občinski praznik.

Na pobudo barona Žiga Zoisa so na Triglav pred 232 leti prvi stopili kmet in rudar iz Koprivnika Luka Korošec, rudar iz Jereke Matevž Kos, lovec s Savice Štefan Rožič in ranocelnik iz Stare Fužine Lovrenc Willomitzer. Za ta pionirski vzpon so potrebovali tri dni. »Spotoma so zaznamovali pot ter ta visoki in odljudni gorski svet odprli tudi prihodnjim rodovom,« je poudaril Gantar in nadaljeval, da danes v želji, da bi se v romantično samoto umaknili pred vsakodnevnim vrvežem in skrbmi ter se naužili lepot neokrnjene narave, po teh poteh romajo številni planinci. Obisk gora je vse bolj množičen, zato je Gantar ob tem spomnil na legendo o Zlatorogu. Njeno sporočilo, je prepričan, je še vedno aktualno, saj nas spominja na uničujoče posledice podiranja naravnega ravnovesja, ki ga povzroča človek. Zato se mu zdi še toliko pomembneje, da smo pred časom dobili nov zakon o Triglavskem narodnem parku, ki bo po njegovem pripomogel k trajnostnemu urejanju in razvoju tega območja. Predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik je ob tej priložnosti poudaril, da sta Triglav in slovenski narod izjemno povezana, saj smo ga med drugim uvrstili v naš državni grb in mu s tem podelili najvišji simbolni pomen. Kot planinski narod pa smo se po mnenju Pavla Gantarja nedvomno potrdili tudi s tem, da je bil naš najvišji vrh osvojen še pred nekaterimi najpomembnejšimi gorskimi vrhovi Evrope, kot sta recimo Mont Blanc ali Veliki Klek.