Zvesti Gorenjskemu glasu

Štiriinosemdesetletni Alojz Vidic iz Kamne Gorice je na Gorenjski glas naročen že šestdeset let.

Aktiven vdovec je predsednik Društva izgnancev Srednja Dobrava in vnet sadjar, ki ima za sabo kruto življenjsko zgodbo. Ker je bil njegov brat partizan, so celo družino, ko je bil Alojz star 15 let, za štiri mesece odpeljali v begunjske zapore. Od tam v zapore v Ljubljano in nato v Nemčijo na prisilno delo v tovarno poljedelskih strojev. Kar štiri leta so preživeli v izgnanstvu. Ko so se leta 1945 vrnili domov na Dobravo, so vse morali začeti znova, saj je bila hiša izropana. Tudi družina je bila močno okrnjena, saj so enega brata, izučenega za krojača, ustrelili kot talca, oče je umrl v taborišču, brat pa padel v partizanih. Čez nekaj let se je Alojz poročil s Kovačevo Marico iz Kamne Gorice in dobil sina in hčer. Odkar je upokojen – delal je v Tovarni Veriga – najraje skrbi za sadovnjak, v katerem ima več kot dvesto različnih sort sadja. Pred nedavnim je organiziral izlet v nekdanja nemška taborišča, pripravlja tudi prvo samostojno knjigo o izgnancih. Gorenjski glas poštar prinese okoli 13. ure: najprej prebere anketo in male oglase, potem pa še vse drugo.