Božič drugačen, vendar enkraten
Jutrišnji božič in sobotni dan samostojnosti in enotnosti bosta minila brez polnočnic, brez običajnih slovesnosti, vendar to ni razlog, da ju ne bi praznovali radostno, spoštljivo in optimistično.
Božič je namreč že sam po sebi enkraten. V vojnah je samo na božični večer in na božični dan utihnilo orožje in se smrtni sovražniki na frontnih črtah niso gledali skozi puškine cevi. Ljudje, ki jih je usoda pognala v svet, so hrepeneli, da bi bili znova doma vsaj na božični večer in bi doma poslušali Sveto noč. Slovenski glasbeni velikan Slavko Avsenik na sveti večer ni nikdar nastopal, ampak je bil vedno pri polnočnici v domači cerkvi …
Letos bomo za božične praznike zaradi epidemioloških razmer doma. Ne jezimo se zaradi tega. To je priložnost, da sorodnikom in prijateljem sami, tako kot pred elektronsko dobo, napišemo voščilnice ali jih vsaj pokličemo in vprašamo, kako so in ali morda potrebujejo pomoč. Spomnimo se bolnih, osamljenih, nesrečnih. Morda so takšni tudi v naši okolici, pa jih še opazili nismo. Naša pozornost jih bo osrečila. Slovenci smo dobri ljudje. Mar ni dokaz za to »božična zgodba« iz Rakitovca pri Kopru, ko so domačini v začetku tedna nesebično pomagali begunki, ki je, skrita v gozdu, rodila otroka …
Veselimo se dneva samostojnosti in enotnosti. Je največji praznik naše države, ki je samo naša in spoštovanja vredna, ne glede na to, kako kdo gleda na njene upravljavce. Njen bližnji praznik je priložnost, da se po zgledu nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja tudi mi vprašamo, koliko lahko sami storimo za svojo državo, in ne le, kaj naj naredi država za nas.