Miha Švab (Foto: Matic Zorman)

Prešerni stoletnik Miha

Miha Švab je pred kratkim dopolnil sto let.

Tatinec - Rodil se je na Spodnjem Vetrnem pri Tržiču mami Frančiški in očetu Janezu. V družini je bilo deset otrok, pet fantov in pet deklet, sam se je rodil kot drugi. Do svojega 99. leta je živel v Tržiču, potem se je preselil k sinu Marjanu in njegovi družini v Tatinec pri Kranju, kjer je pred dobrim tednom dočakal tudi sto let. Dvakrat na teden se še vedno sreča s svojimi kolegi na klepetu in kozarčku v gostilni, ki jo Tržičani poznajo pod imenom Jasuca. Tja ga zapelje sin.

Miha je bil poročen dvakrat, obe soprogi sta že pokojni. Marjan je otrok iz drugega zakona s Pavlo, ki je bila doma iz Podljubelja. Tako kot Mihov oče je bil čevljar tudi Miha. Pavlo je spoznal v takratni tovarni usnja Runo, poročila sta se in živela v Tržiču.

Še ko je bil Miha otrok, je prišel v stik s frajtonerico in jo takoj vzljubil. In ko so ga ob njegovem slavnostnem jubileju prejšnji teden obiskali vaščani, oglasil se je tudi tržiški župan Borut Sajovic, se je spet preizkusil v igranju harmonike. 'Igral' je tako dobro, da je redkokdo ugotovil, da gre za 'plejbek'.

Miha svojih sto let 'dobro nosi'. Zdravje mu dobro služi, sicer sta ga sluh in vid malce pustila na cedilu, vendar bolj sluh. Vsak dan se odpravi na sprehod in če je sončno, je boljše volje. V dobro voljo ga spravita tudi kozarec dobrega vina ob kosilu in meso na krožniku; ko pa mu obraz razsvetli prešeren nasmeh, je nemogoče, da se ne bi prešernosti nalezli vsi prisotni.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 8. avgust 2012 / 07:00

Zahtevati moramo račune

"Celovitega pristopa za zmanjšanje obsega sive ekonomije v vsej zgodovini Slovenije ni bilo. Veliko bi lahko naredili z odnosom državljanov do najemanja storitev in del na črno," pravi Pavel Sedovnik.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...