Arheologi bodo na Krvavcu raziskovali še ta teden.

Na Krvavcu kopljejo arheologi

Na Krvavcu letos nadaljujejo arheološka izkopavanja območja srednjeveške pastirske poselitve. Iskali so sirarno, našli pa konjski hlev.

Krvavec – Pod Domom na Krvavcu ekipa Inštituta za arheologijo pod vodstvom Benjamina Štularja te dni nadaljuje arheološka izkopavanja, ki jih financira RTC Krvavec. Sistematično raziskovanje pašnika Na Bleku so pričeli maja 2003, potem ko so tam po naključju našli zgodnjesrednjeveško lončevino. Kot je povedal arheolog Ivan M. Hrovatin (minuli konec tedna so organizirali vodene oglede arheoloških izkopavanj), so že prva izkopavanja pokazala, da sta na tem območju najmanj dve arheološko prepoznavni območji poselitve: zgodnjesrednjeveška iz 9. in 10. stoletja in poznosrednjeveška iz 13. do 15. stoletja. Najverjetneje gre za ostanke bivališč pastirjev, ki so že v tistem času Krvavec uporabljali za sezonsko pašo.

Letos arheologi na zahodnem delu strmega pašnika podrobneje raziskujejo naselbino pastirjev iz 14. in 15. stoletja. »V Alpah sicer planine že 3500 let uporabljajo za pašo živine, v srednjem veku pa je bilo pašništvo gospodarska precej intenzivna pomembna panoga, zato so tedanji aristokrati prevzeli naravne pašnike nad gozdno mejo, kmetom pa prepustili nižje planine (Jezerca in Kriška planina), ki jih je bilo treba še izsekati. Sprva so na Krvavcu pasli drobnico in prašiče, ob nastanku večjih mest pa je postalo zanimivo tudi sirarstvo, zato so začeli graditi večje sirarne. Letos smo prišli na Krvavec prav zato, da najdemo večjo srednjeveško sirarno, najverjetneje pa smo naleteli na konjski hlev, saj smo našli že štiri podkve in približno dvajset podkovskih žebljev, kar nas je kar malo presenetilo,« je pojasnil Hrovatin.

Terenske raziskave na Krvavcu niso zanimive samo za arheologe, ki želijo zbrati čim več podatkov, s katerimi bi pojasnili vzroke bivanja na Krvavcu v preteklosti. Na podlagi spoznanj bi bilo možno narediti tudi rekonstrukcijo srednjeveške pašne skupnosti, takšen arheološki muzej na prostem pa bi popestril poletno turistično ponudbo, o čemer v RTC Krvavec že resno razmišljajo, je povedal vodja marketinga in prodaje Luka Vrančič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 13. november 2017 / 18:46

V Planici bo živahno

Nova smučarska sezona bo v Planico januarja privabila najboljše smučarske tekače, v marcu pa se obeta spektakel na letalnici. Direktor SZS Franci Petek napovedal tudi kandidaturo za nordijsko svetovno...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...