Arheologi bodo na Krvavcu raziskovali še ta teden.

Na Krvavcu kopljejo arheologi

Na Krvavcu letos nadaljujejo arheološka izkopavanja območja srednjeveške pastirske poselitve. Iskali so sirarno, našli pa konjski hlev.

Krvavec – Pod Domom na Krvavcu ekipa Inštituta za arheologijo pod vodstvom Benjamina Štularja te dni nadaljuje arheološka izkopavanja, ki jih financira RTC Krvavec. Sistematično raziskovanje pašnika Na Bleku so pričeli maja 2003, potem ko so tam po naključju našli zgodnjesrednjeveško lončevino. Kot je povedal arheolog Ivan M. Hrovatin (minuli konec tedna so organizirali vodene oglede arheoloških izkopavanj), so že prva izkopavanja pokazala, da sta na tem območju najmanj dve arheološko prepoznavni območji poselitve: zgodnjesrednjeveška iz 9. in 10. stoletja in poznosrednjeveška iz 13. do 15. stoletja. Najverjetneje gre za ostanke bivališč pastirjev, ki so že v tistem času Krvavec uporabljali za sezonsko pašo.

Letos arheologi na zahodnem delu strmega pašnika podrobneje raziskujejo naselbino pastirjev iz 14. in 15. stoletja. »V Alpah sicer planine že 3500 let uporabljajo za pašo živine, v srednjem veku pa je bilo pašništvo gospodarska precej intenzivna pomembna panoga, zato so tedanji aristokrati prevzeli naravne pašnike nad gozdno mejo, kmetom pa prepustili nižje planine (Jezerca in Kriška planina), ki jih je bilo treba še izsekati. Sprva so na Krvavcu pasli drobnico in prašiče, ob nastanku večjih mest pa je postalo zanimivo tudi sirarstvo, zato so začeli graditi večje sirarne. Letos smo prišli na Krvavec prav zato, da najdemo večjo srednjeveško sirarno, najverjetneje pa smo naleteli na konjski hlev, saj smo našli že štiri podkve in približno dvajset podkovskih žebljev, kar nas je kar malo presenetilo,« je pojasnil Hrovatin.

Terenske raziskave na Krvavcu niso zanimive samo za arheologe, ki želijo zbrati čim več podatkov, s katerimi bi pojasnili vzroke bivanja na Krvavcu v preteklosti. Na podlagi spoznanj bi bilo možno narediti tudi rekonstrukcijo srednjeveške pašne skupnosti, takšen arheološki muzej na prostem pa bi popestril poletno turistično ponudbo, o čemer v RTC Krvavec že resno razmišljajo, je povedal vodja marketinga in prodaje Luka Vrančič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 19. november 2010 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 19. november 2010, št. 92

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...