Kodeks dobrih poslovnih praks

Na sejmu Agra v Gornji Radgoni so v torek podpisali kodeks dobrih poslovnih praks, ki pomeni začetek odpravljanja (cenovnih) nesorazmerij v prehranski verigi.

Gornja Radgona – Na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni so v torek predstavniki kmetijsko gozdarske, trgovinske in obrtno podjetniške zbornice, zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri gospodarski zbornici in zadružne zveze podpisali Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi, sindikat kmetov in sindikat kmetijstva in živilsko predelovalne industrije pa sta ob tem podpisala deklaracijo o podpori kodeksu. Kodeks naj bi kot prostovoljna zaveza vseh členov v verigi odpravil dosedanje slabe pogodbene in trgovinske prakse, preprečil zlorabe močnejšega v verigi in odpravil nekatere težave pri poslovanju. Podpisniki kodeksa bodo sami vzpostavili pravila obnašanja znotraj verige, tako so se že uskladili o končni ali »neto-neto« ceni, spoštovanju zakonsko določenih plačilnih rokov, spreminjanju naročil v razumnem roku, zaračunavanju dejansko opravljenih storitev in tudi glede spreminjanja pogodb z enostranskimi aneksi. Izvajanje kodeksa bo spremljal posebni odbor, ki bo enkrat na leto, do 31. marca, pripravil poročilo o uresničevanju zavez. Skrbel bo tudi za uveljavljanje dobre poslovne prakse in predlagal morebitne spremembe in dopolnitve, v skrajnem primeru bo deležnike lahko napotil tudi na pristojne ustanove.

Slavnostnega podpisa kodeksa sta se udeležila tudi Mitja Gaspari v vlogi začasnega ministra za gospodarstvo in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je ob tem poudaril, da kodeks ne bo odpravil vseh težav in deviacij, vsekakor pa je pomemben korak k urejanju razmer v prehranski verigi. Kot je še dejal, je med pripravami kodeksa nastal tudi dogovor na področju žitno pšenične verige, ki je uspešno prestal prvo sezono in ki daje upanje, da se bo samooskrba z žiti lahko že v enem letu povečala na 70 odstotkov. Ob vsem tem je po mnenju ministra zelo pomembna tudi komunikacija s potrošniki, ki s svojo lojalnostjo do domačih izdelkov odločajo o življenju slovenske prehranske verige.