Češerk

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / sobota, 27. avgust 2011 / 06:00

Belski Turn ali Storžek (2110 m) - Izrazit, a redko obiskan vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah. Pravzaprav naj bi spadal med osamljene vrhove. No, ob mojem obisku nas je bilo na vrhu, naenkrat, kar šest.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je storž ali češarek del rastline, večinoma iglavcev, ki vsebuje seme. Češarki so Kekcu koristili, da jih je Bedancu s pečine metal na glavo. No, oblika gore, ki jo bomo danes obiskali, pa tudi močno spominja na storž. Od tod, verjetno, tudi njeno ime Storžek. S svojimi 2110 m, med Ledinskim vrhom in Mrzlo goro, je čudovit razglednik na vse strani neba. Možnost vzpona nanj je tudi iz smeri Ledin, a mi se bomo danes zapeljali na avstrijsko stran v Belsko Kočno.

Preko Jezerskega Vrha se zapeljemo na avstrijsko stran in pri smerokazu za Pavličevo sedlo in Belsko Kočno zavijemo desno. Po kakšnem kilometru cesta ostro zavije levo in se začne vzpenjati, mi pa na ovinku nadaljujemo kar naravnost po makadamski cesti. Zapeljali smo v dolino Belske Kočne, ki je zaščitena kot krajinski park. Peljemo se približno štiri kilometre, kjer je zapora ceste. Tam tudi parkiramo. Turo začnemo po makadamski cesti, naravnost. Po nekaj minutah hoje se desno odcepi markirana pot na Jenkovo planino oz. Goli vrh, mi pa nadaljujemo kar naravnost. Po približno 20 minutah na levi strani zagledamo smerokaz za Savinjsko sedlo. Zavijemo levo in se začnemo precej strmo vzpenjati skozi gozd, dokler ne pridemo na gozdno sleme. Na naši desni je hudourniška grapa. Še malce višje jo prečimo. Sledi vzpon v desno, ki nas pripelje do zavarovanega dela poti. Jeklenica nam pomaga premagati rahlo izpostavljen grebenček. Hodimo mimo ogromnega balvana, pred nami pa se odpirajo vse lepši razgledi. Predvsem Storžek je z vsakim našim korakom bliže njemu, bolj in bolj izrazit. Pot se vzpenja med grmičevjem, kar zna biti po dežju precej mokro. Med grmičevjem na levi strani opazimo staro kočo. Še nekaj višinskih metrov in že smo v travnati krnici, tik pod steno Velike Babe, ki se pokaže v vsej svoji mogočnosti. V oči mi je padla stranska skala, ki je videti, kot bi se odlomila od glavne stene, povsem gladka. V krnici pot zavije levo, skozi redek macesnov gozd in počasi se začnemo približevati Storžku. Nad nami je prostrano melišče, preko katerega pelje lepa pot proti Savinjskemu sedlu. Sledimo markacijam. Precej proti vrhu je na balvanu smerokaz, kjer piše Klettersteig desno, levo pa gre pot proti Savinjskemu sedlu. Zavijemo desno in že smo pod steno, preko katere se pne zavarovana plezalna pot. S pomočjo jeklenice in skob se povzpnemo po skoraj povsem gladkem vzhodnem pobočju gore. Jeklenica nas vodi levo, kjer sledi strm vzpon naravnost navzgor. V tem delu poti so skale, zemlja in trava, jeklenica je povsem ohlapna in je potrebna previdnost pri vzponu. Predvsem za tiste, ki so nižje rasti. Pobočje, ki sledi, je tudi še travnato, pogosto spolzko. Na vrhu pot zavije levo in tudi varoval ni več. Vrh označuje ogromen možic, na sosednjem vrhu zraven, ki je nižji, pa je križ.

Storžek oz. Belski Turn ponudi fenomenalen razgled na vse strani neba. Pogled na jug se ustavi na grebenu Križ – Rinke – Skuta – Dolg hrbet – Grintovec – Kočna. Na zahodu se vidijo Karavanke in v daljavi Julijske Alpe. Zraven je Velika Baba, še bližje sosed Ledinski vrh. Pogled na sever nas popelje preko Obirja, do Pece in Olševe, daleč na vzhodu je Uršlja gora, na jugovzhodu Ostrica in Planjava, povsem blizu na severovzhodu pa greben Matkova Kopa – Krničica – Mrzla gora.

Ker nas jekleni konjiček čaka v Belski Kočni, sestopimo po poti vzpona. No, če je stabilno vreme, lahko obiščemo še kakšnega od sosednjih vrhov. Predvsem pa SREČNO!

Nadmorska višina: 2110 m

Višinska razlika: 1250 m

Trajanje: 5 ur

Zahtevnost: 5 zvezdic