Odprtja razstave ob devetdesetletnici prvega državnega rekorda se je udeležil tudi Jože Šlibar, na sliki z Marjanom Pavliho, predsednikom SSK Bohinj.

Od Pogačarja do Kranjca

V Bohinju se spominjajo devetdeset let od prvega državnega rekorda v smučarskih skokih. Jože Pogačar je leta 1921 na skakalnici na pobočjih Koble skočil devet metrov. Danes odprtje novih plastičnih skakalnic na Poljah.

Bohinjska Bistrica – Letos mineva devetdeset let od prvega slovenskega državnega rekorda v skokih na smučeh. Začetniki smučarskih skokov so bili Norvežani, uradni začetki tega športa v Sloveniji pa segajo v Bohinj, na Žižkovo skakalnico pod vasjo Ravne. Leta 1921 je Jože Pogačar na njej skočil devet metrov, kar je prvi uradni državni rekord. Ob obletnici so v SSK Bohinj pripravili razstavo, katere odprtje je bilo v torek v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.

»Skok Jožeta Pogačarja je bil podvig, saj so bile razmere povsem neprimerljive z današnjimi. Ti fantje so bili heroji,« je o rekordu na prvi skakalnici v takratni Jugoslaviji povedal Marjan Pavliha, predsednik SSK Bohinj, o razstavi pa dodal: »Prikazuje zgodovino smučarskih skokov v Sloveniji, od Bohinja do Planice, razvoj svetovnega in prej jugoslovanskega, sedaj pa slovenskega rekorda. Njegov sedanji lastnik je z 232 metri Robert Kranjec. Razstavo bomo selili na več lokacij po občini. Upam, da si jo bodo občani ogledali v velikem številu, še bolj spoznali svojo zgodovino in bili nanjo še bolj ponosni. V Bohinju, zibelki nordijskega smučanja, imamo kaj za pokazati.« Na odprtju razstave ni bilo predstavnikov Smučarske zveze Slovenije, prišel pa je Jože Šlibar, edini Slovenec, ki je bil lastnik svetovnega rekorda. Februarja 1961 je na letalnici Heinija Klopferja v Oberstdorfu postavil svetovni rekord 141 metrov. »Rekord mi veliko pomeni in mi je spremenil življenje. Tega skoka ne sanjam, se ga pa velikokrat spomnim. Tudi vsakokrat, ko me kdo vpraša za telefonsko številko. Je namreč v znamenju številk 141,« je dejal Jože Šlibar. Na skakalnici v Bohinju ni skakal, ker tekem v njegovih letih ni bilo. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja so se skoki preselili v Planico.

Se pa v zadnjih letih v Bohinju znova kaže velik napredek v tem športu. Pred dobrimi dvanajstimi leti je bil ustanovljen SSK Bohinj, pod vodstvom trenerja Branka Iskre mladi dosegajo dobre rezultate, velik premik pa je tudi na področju infrastrukture. Danes, 27. avgusta, bodo odprli prve plastične skakalnice na Poljah, kjer je bila leta 1929 dograjena Hansenova skakalnica. Ob tem bodo tekme mlajših kategorij in veteranov na skakalnicah s K-točko 10, 15 in 30 m. Prireditev se bo s poskusno serijo začela ob 14.30.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 25. avgust 2008 / 07:00

Blagoslovili obnovljeno cerkev

Prejšnjo nedeljo je kardinal Franc Rode blagoslovil obnovljeno župnijsko cerkev sv. Petra v Selcih.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Vrtičkarsko živahna jesen

Pridelke z vrta spravljamo le v lepem vremenu, saj morajo biti vrtnine suhe. Če želimo, da bo spomladi vrt oživel v barvah narcis, zvončkov, tulipanov ..., je zdaj čas za sajenje čebulnic.

Komenda / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Zgodbe komendskih dreves

V sredo so v Komendi odprli učno pot naravovarstveno zaščitenih starih dreves.

Šenčur / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Gasilski državni podprvaki iz Trboj

Kranj – Prejšnjo soboto je bilo v Gorici pri Slivnici 20. državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Na državno tekmovanje so se uvrstili tudi mladinci in pionirji iz PGD Trboje. V kategoriji mladi...

Kranj / sreda, 27. september 2017 / 18:45

Tlake v mestu bodo prenovili

Kranj – »Tlaki na Maistrovem trgu v Kranju so ponekod odstopljeni, nekatere plošče so odkrušene in predvsem pozimi predstavljajo nevarno podlago za pešce. Razlogi za to so različni, od podvrženosti...

Nasveti / sreda, 27. september 2017 / 18:44

Po čem večno hrepenimo

»Najhujša bolezen na svetu ni gobavost ali tuberkuloza, temveč zavrženost, zapuščenost in pozabljenost. Največja revščina ni živeti s praznim želodcem, temveč to, da od nikogar nisi ljubljen in zaž...