Slovenski tovornjaki skozi predor, pogajanja se nadaljujejo

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Kronika / torek, 9. avgust 2011 / 06:00

Po poldrugi uri pogajanj so avstrijski organi skozi karavanški predor v soboto spustili štirinajst slovenskih tovornjakov, če do konca tedna ne bo rešitve, bodo avtoprevozniki uresničili grožnjo z zaporo.

Hrušica – Po napovedi Andreja Klobase, predsednika Sekcije avtoprevoznikov pri Obrtni Zbornice Slovenije, naj bi slovenski avtoprevozniki v soboto ob osmi uri zjutraj začeli priprave na zaporo karavanškega predora, skozi katerega od 29. julija velja avstrijska prepoved vožnje tovornih vozil nad 7,5 tone skupne dovoljene teže od 15. ure ob petkih do 22. ure ob sobotah. Avtoprevozniki se namreč niso zadovoljili s ponudbo avstrijskega Asfinaga, ki je bil najprej pripravljen povrniti cestnino od Salzburga prek Beljaka in nato od Salzburga po katerikoli poti do slovenske meje, zmanjšano za predornino skozi predor Karavanke. Ker prevozniki niso sprejeli ponudbe, so kljub pozivu prometnega ministra Patricka Vlačiča, naj zaradi avstrijske zapore ne postavljajo blokade na slovenski cestni infrastrukturi, napovedali, da bodo v soboto blokirali promet skozi Karavanke.

Približno ob pol devetih zjutraj se je delegacija slovenskih avtoprevoznikov odpravila na avstrijsko stran predora, kjer so se želeli sestati s predstavniki upravljavca predora Asfinaga in doseči prenehanje prepovedi vožnje. Sprva so z nekaj tovornjaki skušali zapeljati skozi predor, a so jim to z zaporo preprečili avstrijski cestninski nadzorniki.

Telefonski klic na Dunaj

V odgovoru na zahteve avtoprevoznikov je predstavnik koroške deželne policije Wolfgang Gabrutsch dejal, da policija in Asfinag ne moreta delovati na svojo roko, saj gre za odredbo avstrijskega prometnega ministrstva. Kljub temu so se avstrijski organi zavzeli za slovenske tovornjakarje in s telefonskim klicem na avstrijsko prometno ministrstvo izposlovali, da je lahko konvoj štirinajstih slovenskih tovornjakov, ki so pred predorom stali od petka popoldne, okoli 11. ure dopoldne, v spremstvu policije in gasilcev, vendarle lahko zapeljal skozi predor. Predsednik avtoprevozniške sekcije Klobasa je ob tem dejal, da so »dosegli tisto, česar nista mogla prometni minister Patrick Vlačič in njegova avstrijska kolegica«, hkrati pa napovedal, da se bo Avstriji prihodnji konec tedna zgodila prometna katastrofa, če do tedaj ne bo dogovora o odpravi sporne prepovedi vožnje tovornjakov skozi predor Karavanke. Klobasa je še dejal, da »je Dars dokazal, da ne zna upravljati slovenskih avtocest in predora, saj so bile tudi na gorenjski avtocesti od petka popoldne table z opozorili, da je predor za tovornjake zaprt, čeprav nihče ni izdal take odredbe. Predsednica uprave Darsa naj zato spakira kovčke in odide«, je zahteval predsednik avtoprevozniške sekcije.

Do petka čas za pogajanja

Avtoprevozniki so bili zadovoljni s sobotno gesto avstrijskih organov, zavedajo pa se, da problem s tem še ni rešen. Zdaj imata minister Vlačič, ki se je zaradi stavke v Luki Koper in napovedi zapore v karavanškem predoru predčasno vrnil z dopusta, in njegova avstrijska kolegica Doris Bures čas, da spet sedeta za pogajalsko mizo in najdeta rešitev, s katero bi preprečila prometni kaos, ki bi nastal, če bi prevozniki zaprli karavanški predor. Po slovenskem mnenju avstrijska stran krši določila meddržavne pogodbe, ki med drugim govori o skupnem upravljanju karavanškega predora. Ministrstvo za promet je v odzivu na avstrijski ukrep zapisalo, naj se natančno pravno razčisti, o kakšnih ukrepih mora obstajati skupen dogovor, vsekakor pa se v luči večje varnosti in pretočnosti posebej v sezonskih prometnih konicah zavzema, da se takšna vprašanja rešujejo po pravni poti. Na prometnem ministru pa si bomo hkrati prizadevali za čim prejšnji sprejem dolgoročne rešitve za večjo varnost predora Karavanke, ki mora biti do leta 2019 nadgrajen na podlagi evropske direktive. Po potrebi se bo v pogajanja vključil tudi predsednik vlade Borut Pahor.

Predor je vedno nevaren

Andrej Čufer, arhitekt in strokovnjak za predore z Zgoše pri Begunjah, meni, da je predor vedno nevaren, predvsem pa, ko je promet povečan. Znižanje hitrosti na petdeset kilometrov na uro ne prispeva k večji varnosti, saj se zaradi zožitve s štirih voznih pasov na dva ob hkratnem znižanju hitrosti pretočnost zmanjša za petkrat. Čufer tudi ocenjuje, da je zadrževanje tovornjakov na avstrijski strani karavanškega predora lahko celo bolj nevarno, saj se po koncu prepovedi odpeljejo vsi naenkrat.

»Za hitro rešitev varnosti v karavanškem predoru bi bila smiselna nadgradnja 1200 metrov stropa na sredini predora in zamenjava oziroma dodatna namestitev loput namesto sedanjih žaluzij za odvajanje dima. To bi lahko delali med nekajurnimi zaporami prometa v nočnem času, stalo pa bi od 15 do 20 milijonov evrov, kar je neprimerno ceneje kot kakšna druga rešitev. Poleg tega bi morali na slovenski strani popraviti oziroma zamenjati motorja ventilatorjev in dodati še dva ter prebarvati stene predora tako kot na avstrijski strani. Šele kasnejša rešitev bi bila druga predorska cev, ki bi morala vključevati tudi železniški predor, saj je tudi zdajšnja železniška povezava stara več kot sto let,« pravi Čufer.

Na slabo varnost karavanškega predora je opozorila tudi ocena prodrama EuroTAP iz leta 2008, ki jo je pripravil konzorcij evropskih avtomobilističnih klubov. Leta 1991 odprti enocevni predor je namreč dobil oceno zadostno.