Mihu Marklju evropska nagrada

Miha Markelj iz Železnikov, dobitnik prestižne nagrade Karla Velikega za mlade: "Velika škoda je, ker je osemsto let stara povezava med Južno Tirolsko in Selško dolino propadla."

Miha Markelj je štiriindvajsetletnik, ki večino svojega časa namenja raziskovanju. Osrednja tema njegovih raziskav je Selška dolina. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med katerimi je najbolj odmevna evropska nagrada Karla Velikega za mlade, ki mu jo je letos izročil predsednik evropskega parlamenta Jerzy Buzek.

Že v otroštvu vas je gnalo v raziskovanje. Kdo vas je za to navdušil?

»Navdušili so me starši, stari starši in osnovnošolska profesorica zgodovine Damjana Demšar, ki me je usmerjala k prvim raziskovalnim korakom.«

Med osnovnošolskim in srednješolskim izobraževanjem ste prejeli številne nagrade na področju raziskovanja. Kaj ste najraje raziskovali?

»Sprva sem najraje raziskoval tematike na področju naravne in kulturne dediščine, osredotočene na Selško dolino, v nadaljevanju pa tudi tiste, ki so se povezovale s sorodnimi območji.«

Letos ste za projekt Arhitekturna raziskava – osnova za vzpostavitev več kot osemsto let starih povezav prejeli evropsko nagrado Karla Velikega. Kaj je glavno sporočilo raziskave?

»Glavno sporočilo je, da je velika škoda, ker je osemsto let stara povezava med Južno Tirolsko in Selško dolino propadla, in da bi vnovična vzpostavitev prinesla veliko pozitivnega. Že pri raziskovanju za diplomsko nalogo sem ugotovil, da jima ni skupna le arhitekturna povezava, temveč da so bili tudi ljudje z Južne Tirolske kolonizirani oziroma priseljeni na območje zgornjega dela Selške doline.«

Kako pa bi se lahko znova povezali?

»Izhajal sem iz tega, da mora biti povezava vzpostavljena na podlagi aktivnosti, ki imajo skupne točke. V tem primeru v turizmu, kulturi in izobraževanju. Imamo iste kulturne in naravne dejavnike. Povezovali bi se lahko na ta način, da bi mi povzeli določene strategije od njih, oni pa od nas. Primer: Južna Tirolska je na področju turizma precej razvita, zgornji del Selške doline pa ni. Lahko bi uporabili njihove strategije. Po drugi strani pa bi lahko Južni Tirolski koristile raziskave, ki sem jih naredil za območje Selške doline.«

Končujete tudi magistrska študija arheološka dediščina Sredozemlja in turizem. Zakaj ste se odločili kar za dva podiplomska študija hkrati?

»Na arheološko dediščino Sredozemlja sem se vpisal predvsem zaradi teoretične podlage, ki jo tam lahko pridobim. Na turizem pa, ker je tisti ključni element oziroma povezava, ki jo lahko v realnem svetu uresničiš.«

V vaših delih največ raziskujete Selško dolino. Zakaj se vam zdi tako posebna, zakaj vas privlači?

»Predvsem zaradi srednjeveške kolonizacije, določenih obrti, ki jih ni nikjer drugod, in ker je vse že na meji pred propadom. Drugod se to še nekako ohranja, pri nas pa ne. Poleg tega pa kot domačin vem, kako tukaj stvari potekajo in do koga moram po informacije.«

Ali pri vseh obveznostih najdete čas za zabavo?

»V Kopru, kjer študiram, je zelo dobro poskrbljeno za študentske zabave. Zame je zabava tudi to, da grem kam na izlet. Izbiram destinacije, na katerih izvem kaj novega. Rad imam tudi adrenalinski turizem, kolesarjenje in pohodništvo.«

Kaj pa za dekleta?

»Trenutno sem samski.« (smeh)

Kakšni so vaši cilji za prihodnost?

»Septembra imam zagovor magisterijev. Bil sem tudi izbran na pogovor za mladega raziskovalca, potem pa vpis na doktorski študij. Doslej sem tudi že nekajkrat predaval na Filozofski fakulteti in ugotovil, da mi je to všeč. V prihodnosti bi želel v tej smeri nadaljevati.«