Kvartet Šuštarji iz Ribnega je navdušil žirijo in občinstvo. / Foto: Janez Eržen

Odlični Šuštarji

Na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev v Artičah se je s tretjim mestom izkazala zasedba Šuštarji iz Ribnega.

Artiče – Državno revijo Napev – odsev, ki je pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in v organizaciji brežiške območne izpostave JSKD pred dnevi potekala v Prosvetnem domu v Artičah, sta zaznamovala pester program ter odlična pripravljenost zasedb, ki so se uvrstile na državno revijo. »Z gotovostjo lahko rečemo, da je letošnji Napev – odsev postregel z daleč najbolj suverenimi, dodelanimi in kakovostnimi nastopi do sedaj. Državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila je tako tudi s prenovljenimi razpisnimi pogoji in kriteriji ocenjevanja obrodila sadove in pri nastopajočih spodbudila željo po premišljenem pristopu k (po)ustvarjanju, zavzetih pripravah na nastop in predstavitvi pred poslušalci in gledalci ter izvajalce spodbudila k pripravi raznolikih in premišljenih programov s kakovostno izvedbo,« je povedala producentka za folklorno dejavnost JSKD Tjaša Ferenc Trampuš.

Na predhodnih območnih srečanjih poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so potekala po vsej Sloveniji od januarja do oktobra, se je predstavilo kar 227 zasedb. Strokovni spremljevalci srečanj so na podlagi ocen nastopov izvajalcem prisodili bodisi območno bodisi regijsko ali najvišjo, državno kakovostno raven. Na podlagi ponovnega poslušanja posnetkov vseh skupin, duetov in posameznikov, ki so se predstavili na območnih srečanjih, so strokovni spremljevalci izbrali deseterico najboljših, ki so nastopili na minuli državni reviji Napev – odsev. Med njimi so bile tudi tri zasedbe iz Gorenjske, ob Naklanskih ropotuljah (mladih pevkah ljudskih pesmi FS Podkuca, KD Dobrava Naklo in OŠ Naklo) ter Pevcih ljudskih pesmi KD FS Karavanke Tržič še Šuštarji iz KD Rudija Jedretiča Ribno.

Prav Šuštarji so po mnenju tričlanske strokovne žirije v sestavi Petra Trobec, Matej Jevnišek in Blaž Andrejka od gorenjskih udeležencev opravili najbolje, saj so se uvrstili na tretje mesto, drugo mesto je žirija dodelila zasedbi Maroltovke in Maroltovski godci AFS France Marolt, Ljubljana, najboljša in s tem zmagovalka revije Napev – odsev pa sta pevki Selma Franov in Marinka Prelog, ki sta nastopili pod imenom Béročka, Zavod Herbija Prlekija iz Ljutomera.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / / 12:05

Za študente znova na voljo več dela

Ponudba študentskega dela znova narašča, a je vseeno nekajkrat manjša kot v enakem obdobju lani.

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 8. julij 2022 / 17:46

Pogačar dobil še etapo na Planche des Belles Filles, Roglič tretji

Colmar – Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je zmagovalec sedme etape kolesarske dirke po Franciji in ostaja v rumeni majici vodilnega. Na vrhu ciljnega vzpona na Super Planche des Belles Filles...

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:38

Varčujmo z vodo

Visoke temperature in pomanjkanje padavin v zadnjem obdobju se že kažejo v zmanjšani izdatnosti vodnih virov, zato komunalna podjetja pozivajo k preudarni porabi pitne vode.

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:34

Pohod veteranskih organizacij na Triglav

Rudno polje – Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor veteranskih organizacij Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častni...

Zanimivosti / petek, 8. julij 2022 / 16:34

Deset Matejev Mohoričev

Med prebivalci Slovenije, ki imajo isto kombinacijo imena in priimka kot slovenski kolesarji na letošnji dirki po Franciji, je največ Matejev Mohoričev.

GG Plus / petek, 8. julij 2022 / 16:29

Pozabili smo, da živimo v raju

Gorenjec Simon Prosen intenzivno raziskuje preteklost. Pri tem se ne omejuje. Njegova zgodba nastaja iz upoštevanja vsega, od duhovnosti, zgodovine, arheologije, bajeslovja in toponimov do ljudskega i...