Odslej usmerjeni v razvoj prodaje

Po letu slabih novic iz Merkurja končno tudi spodbudne: upniki so potrdili prisilno poravnavo in s tem 60-odstotno poplačilo dolgov v prihodnjih petih letih in pozitivno tekoče poslovanje, ki tudi zagotavlja enakomerno poplačilo visokih dolgov.

Naklo – Merkur po skoraj devetih mesecih v kratkem (po pravnomočnosti sklepa) ostaja brez prisilnega upravitelja Ladislava Hafnerja, saj je kranjsko okrožno sodišče potrdilo prisilno poravnavo, po kateri je več kot 95 odstotkov upnikov podprlo predlog po 60-odstotnem poplačilu njihovih terjatev v petih letih.

»Na ta način se končuje največji in zaradi narave dejavnosti tehnično verjetno najtežji insolvenčni postopek v Sloveniji. Veseli nas, da smo ga uspešno zaključili in bomo v drugi polovici leta lahko na trgu nastopali kot normalno delujoče podjetje,« ob eni redkih dobrih novic ni skrival veselja predsednik uprave Blaž Pesjak. Prisilno poravnavo je sicer spremljalo tudi poslovno in organizacijsko prestrukturiranje, kar pomeni, da bo Merkur po novem nekoliko manjši in precej vitkejši ter učinkovitejši.

Usmeritev v višjo prodajo

»Kljub nekoliko nižji prodaji od načrtovane ustvarjamo boljši rezultat iz poslovanja in tako uspešno uresničujemo za letos zastavljene cilje. Maja smo prvič poslovali tekoče pozitivno,« še pravi Pesjak in napoveduje pozitivno poslovanje tudi v drugem polletju, po načrtih poteka tudi odprodaja finančnih naložb in poslovno nepotrebnega premoženja. Merkur od februarske popolnitve zalog ustvarja pozitivni denarni tok v višini od treh do štirih milijonov evrov na mesec.

»Merkurju je uspelo preživeti najhujše. Z uspešno zaključeno prisilno poravnavo pa vstopamo v obdobje stabilizacije in razmišljamo o možnostih nadaljnje rasti,« pravi Pesjak in dodaja: »Naslednji pomembnejši cilj, ki ga moramo izpolniti, je dvig prodaje na 24 milijonov evrov mesečno, kar bi omogočilo stabilno poslovanje.« V prodajno najboljših mesecih naj bi dosegli še boljše prodajne rezultate, na ta način pa konec leta tudi poplačilo prvega obroka iz naslova prisilne poravnave naj ne bi bilo problem. V Merkurju sicer izpeljave postopkov prisilne poravnave ne vidijo brez širokega soglasja vseh: tako zaposlenih, dobaviteljev kot bank.

Danes 328 lastnikov Merkurja

Načrt finančnega prestrukturiranja (NFP) je predvidel konverzijo terjatev upnikov v lastniške deleže. Navadni upniki so do delnice prišli po ceni 53 evrov za prenesene terjatve, zavarovani upniki pa so do delnice prišli po ceni štirideset evrov za delnico. NFP je predvidel dokapitalizacijo v višini najmanj 85 milijonov evrov, če se upniki niso odločili za konverzijo terjatev, pa bodo njihove terjatve enakomerno poplačane v višini 60 odstotkov v prihodnjih petih letih.

V lastniške deleže je bilo pretvorjenih 97,6 milijona evrov (torej več od pričakovanja), v novi lastniški strukturi je danes 328 delničarjev, od tega kar 307 novih. Največji lastnik je po novem Hypo Alpe Adria Bank oziroma njeni sateliti, druga ostaja Sava, sledijo ji še številne banke in druga podjetja, predvsem dobavitelji Merkurja. Po NFP je moral Merkur pridobiti tudi likvidnostno posojilo. Odobreno je bilo decembra, s 35 milijoni evrov pa so februarja dopolnili (ali zapolnili) zaloge na prodajnih mestih in v skladiščih. Uprava z Blažem Pesjakom na čelu je uspela tudi z reprogramiranjem bančnih (zavarovanih) posojil).

Zgodba o rasti in zaupanju

Bojan Knuplež, preminuli predsednik uprave, ki je Merkur vodil tri mesece, je napovedal odpust prek tisoč delavcev. Število je pod novo upravo in boljšim poslovnim rezultatom nekoliko nižje, znani pa so bili zapleti pri izplačevanju odškodnin (ne pa tudi odpravnin) za predčasen odhod presežnih delavcev iz Merkurja.

»Poplačali smo vse zakonske obveznosti do delavcev, v teku je še en program razreševanja tridesetih presežnih delavcev v logistiki. Sedaj se osredotočamo na povečanje prodaje,« pravi Rok Ponikvar. »Merkur je zgodba o novi rasti in ne več zgodba o težavah. Zaupanje potrebujemo in za to si tudi zelo prizadevamo. Zaupanje je pomembno tako pri nabavi kot prodaji, naš največji izziv pa je sedaj le še povečevanje prodaje, ne pa več le golo preživetje,« o zaupanju v Merkur pravi Pesjak. Predsedniku uprave že v kratkem pod prste ne bo več gledal prisilni upravitelj Ladislav Hafner. Ta se bo poslovil konec meseca, ko bo sklep o prisilni poravnavi postal pravnomočen.

Merkur tako ostaja med vodilnimi tehničnimi trgovci v jugozahodni Evropi, njegov obstanek pa ima za slovensko gospodarstvo izjemen pomen. Zaupa mu več kot petsto slovenskih poslovnih partnerjev, ki skupaj zaposlujejo skoraj dvajset tisoč ljudi. Če temu prištejemo še več kot 3400 zaposlenih, kolikor jih je v celotni skupini Merkur, je jasno, da je uspešno poslovanje Merkurja za slovensko gospodarstvo izjemnega pomena.