Največji vpliv padec cen plina

Medletna inflacija v Sloveniji ostaja višja kot v začetku leta in nekoliko višja od povprečja evrskega območja.

Kranj - Letna rast cen je bila oktobra 2,7-odstotna (septembra 3,3-odstotna); 2,7-odstotna je bila tudi v lanskem oktobru. Povprečna 12-mesečna rast je bila 2,6-odstotna (v enakem obdobju lani 1,7-odstotna). Najizraziteje so se zvišale cene alkoholnih pijač in tobaka (9,6 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve (9,1 odstotka) pa tudi izobraževanje (4,8), hrana (4,3), prevoz (3,9), raznovrstno blago in storitve (3,1) in stanovanje (2,7). V tem obdobju so se znižale cene komunikacij, oblek in obutve ter stanovanjska oprema.

Mesečna rast cen je bila oktobra 0,1-odstotna. Cene oblačil so bile višje za 10,1 odstotka, obutve za 7,4 odstotka, cene cigaret so se zvišale za 6,6 odstotka. Po drugi strani so počitnice cenejše za 6,5 odstotka, storitve za rekreacijo in kulturo 4,4 odstotka. Še najbolj se je pocenil plin (9,3 odstotka), posledično tudi daljinsko ogrevanje (3,8 odstotka).

»Pomemben prispevek cen energentov in hrane v letošnjem letu sicer ni značilen zgolj za Slovenijo. Vendar se spremembe cen teh skupin v mednarodnem okolju v večji meri odražajo na inflaciji v Sloveniji kot v drugih državah,« pojasnjujejo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, ki ga vodi Boštjan Vasle. Za našo državo je značilen večji delež potrošnje energentov kot v povprečju EU, posledično je višji tudi prispevek inflaciji. Med drugim so se v Sloveniji letos povišale trošarine na tekoča goriva.

Letna stopnja inflacije v državah članicah evrskega območja, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra v povprečju 2,6-odstotna (enako kot v avgustu), v državah članicah EU pa 2,7-odstotna (prav tako enako kot v avgustu); najnižja je bila v Grčiji (0,3-odstotna), najvišja pa na Madžarskem (6,4-odstotna); v Sloveniji je bila 3,7-odstotna.