Podjetja s štipendijami do kadrov

Kadrovski primanjkljaj na trgu delovne sile predvsem na področju tehničnih poklicev je glavni razlog, da spet narašča število kadrovskih štipendij, ki jih razpisujejo delodajalci v želji po pridobitvi ustrezno usposobljenih delavcev.

Kranj – Kadrovske štipendije so v povprečju najvišje med vsemi vrstami štipendij, kljub temu pa jih vsako leto precej ostane nepodeljenih, ugotavljajo na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu in dodajajo, da je prednost kadrovskih štipendij v tem, da zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju. Podjetja pa si prek dolgoročnega kadrovskega načrtovanja lahko zagotovijo razvoj ustreznih kadrov.

Dijaki in študenti se lah­ko s kadrovskimi štipendijami, ki jih podeljujejo delodajalci, seznanijo prek Izmenjevalnice na spletni strani sklada, spletnih straneh regionalnih razvojnih agencij in objav delodajalcev. »Iz podatkov, ki izhajajo iz spletne aplikacije Poročanje, kamor delodajalci letno poročajo o podeljenih štipendijah, je razvidno, da je največji gorenjski štipenditor podjetje LTH Castings, ulitki iz Škofje Loke, ki je v letu 2016/2017 podeljevalo štipendijo 57 štipendistom, med katerimi je bilo 24 štipendij sofinanciranih s strani sklada,« so pojasnili na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu. Kot so pojasnili v LTH Castings, imajo ta čas aktivnih 48 štipendistov, dodatno pa bodo v tem šolskem letu štipendijo prvič podelili 23 štipendistom.

»Glavni razlog za podeljevanje kadrovskih štipendij je vsekakor načrtovano planiranje kadrov za prihodnja leta, poleg tega pa je to odlično orodje, s katerim se naši štipendisti spoznajo s podjetjem, njegovo politiko in načinom dela že med šolanjem ter pridobijo kar nekaj delovnih izkušenj.« Štipendije razpisujejo za tehnične poklice, in sicer vse od oblikovalca kovin-orodjarja in strojnega tehnika do diplomantov strojništva, mehatronike ali elektrotehnike na višji šoli oziroma na 1. in 2. bolonjski stopnji.

Lažje in ciljno usmerjeno zaposlovanje

Med večjimi štipenditorji na Gorenjskem so tudi gorenjske družbe skupine SIJ, kjer imajo ta čas 25 štipendistov. Kot glavni razlog za podeljevanje štipendij je tudi direktor kadrovske službe skupine SIJ Ivan Papič navedel primanjkljaj na trgu delovne sile na področju tehničnih kadrov, kot so strojnik, strojni tehnik, električar, elektrotehnik ter strojni, elektro in metalurški inženir. »To je zgolj eden od načinov zagotavljanja prihodnjih kadrov,« je pojasnil in dodal, da se udeležujejo tudi kadrovskih sejmov, organizirajo predstavitvena srečanja v osnovnih in srednjih šolah ter strokovne obiske v njihovih jeklarnah. Za letošnje šolsko leto so razpisali 17 štipendij, in sicer največ za srednje poklicno izobraževanje mehatronik operater in srednje tehnično izobraževanje strojni tehnik. Po zaključku šolanja se je od leta 2012 pri njih zaposlilo 67 štipendistov, kar pomeni skoraj osemdeset odstotkov vseh štipendistov, je še pojasnil Papič. Odziv na letošnji razpis je bil po Papičevih besedah večji od števila razpisanih štipendij, tako da so morali nekatere celo zavrniti.

Tudi vodja kadrovskega oddelka v podjetju Sibo G. Damijan Krajnik se strinja, da je štipendiranje najboljši način za pridobitev in vzgojo novih, dobrih kadrov. Kadrovski štipendisti v njihovem podjetju predstavljajo približno sedem odstotkov vseh zaposlenih, kar pomeni več kot dvajset štipendistov. Ti se tako s podjetjem srečajo že v času študija prek izvajanja strokovnih praks in počitniškega dela. »Zaposlovanje takega kadra po končanem šolanju je bistveno lažje in ciljno usmerjeno. Vsako leto na ta način zaposlimo do pet štipendistov,« je razložil Krajnik. Višina štipendije je odvisna od učnega uspeha, povprečen znesek pa znaša 210 evrov. Poleg tega vsako leto izberejo najboljšega štipendista v letniku, letos je to študent 3. letnika s povprečjem ocen 9,75, ki bo prejemal štipendijo v višini 550 evrov.

Prvi stik s potencialnimi novimi sodelavci

»S podeljevanjem kadrovskih štipendij želimo že v času šolanja navezati stik s potencialnimi novimi sodelavci in jih čim bolje spoznati ter jih seznaniti z delom v našem podjetju,« poudarjajo v podjetju Iskra Mehanizmi. Na leto imajo v povprečju deset štipendistov, vsi se po zaključku izobraževanja pri njih tudi zaposlijo. Osnovna štipendija za dijake znaša okrog 120 evrov, za študente pa 220 evrov, k temu pa prištejejo še dodatek za prevoz ali bivanje ter uspeh. »Zadovoljni smo z odzivom na razpis za štipendije za študente, medtem ko je pri dijakih odziv slabši, saj jih večina namerava nadaljevati izobraževanje še na višji stopnji in jih, zaradi obveznosti zaposlitve po končani srednji šoli, prejemanje štipendije ne zanima,« so ob tem še pojasnili v Iskri Mehanizmi in dodali, da so ponujali kar tri štipendije za orodjarje, a niso prejeli niti ene prijave.

V podjetju Polycom prav tako namenjajo velik poudarek sodelovanju z mladimi, je pojasnila vodja kadrovske službe Barbka Rupar. »Zavedamo se, da so prav mladi tisti, ki bodo v prihodnje krojili uspešnost podjetja.« Kot eno od možnih oblik sodelovanja z mladimi jemljejo tudi štipendiranje, pri čemer gre po besedah Barbke Rupar za dolgoročno kadrovsko načrtovanje, saj se štipendist zaveže, da se bo v podjetju zaposlil za najmanj toliko časa, kolikor je prejemal kadrovsko štipendijo. Največ štipendij podelijo za deficitarne poklice in kader, ki ga na trgu dela primanjkuje. Štipendistom omogočijo pridobitev izkušenj in znanj, ki pripomorejo k hitrejši vključitvi v sam proces dela ob zaposlitvi. Ta čas imajo 18 štipendistov, ki se izobražujejo na področju orodjarstva, strojništva in mehatronike.