Superjunaka slovenske pisane besede Nik Škrlec (Jurij Dalmatin) in Boštjan Gorenc - Pižama (Adam Bohorič) / Foto: Darja Štravs Tisu

Kako uživati slovenski jezik

Če so reformatorji spreminjali katoliško cerkev in vero ljudstvu približali v njegovem jeziku, potem so Reformatorji v stripu zlezli pod kožo mlademu bralstvu. Leto kasneje vse »lube Slovence« v predstavi Reformatorji na odru navdušujeta Adam Bohorič in Jurij Dalmatin. Ups, Boštjan Gorenc - Pižama in Nik Škrlec. Da, reformacija še traja in dobro ji gre.

Dvojica, ki stoji na odru, sprašuje publiko v dvorani, ali ve, za kaj oziroma za koga so v 16. stoletju uporabljali na tabli napisano besedo debelak. Korpulentnejši med njima drugega, drobnejšega, vpraša, ali se zopet dela norca iz njegove širine, a kaj hitro umakne navidezno jezo, ko izve pravilni odgovor z druge strani table: da se je debelak v časih, ko je tudi v naših krajih vzniknila reformacija, imenovalo bogataša. Na ta način sta kasneje pojasnila še nekaj zanimivih besed, ki imajo danes povsem drugačen pomen kot pred petsto leti …

Kdo sta pravzaprav odrska duhoviteža? Prvi je znani mojster slovenske besede, pisatelj, prevajalec, komik in podkaster Boštjan Gorenc - Pižama, drugi je igralec, televizijski voditelj in spletni ustvarjalec Nik Škrlec. V uvodnem nagovoru si – znova s pomočjo gledalcev – razdelita tudi vlogi, prvi bo Adam Bohorič, drugi Jurij Dalmatin.

Oba pomembna slovenska reformatorja, ob Primožu Trubarju nedvomna superjunaka začetkov slovenske pisane besede, ki od lani bralstvo razveseljujeta v stripu, sta zdaj oživela še v predstavi Reformatorji na odru. Kar pripovedujeta v stripu, namreč kako smo Slovenci dobili prvo »res doooolgo knjigo« in eno krajšo, ki je opisala, kako pišemo – gre za Dalmatinovo Biblijo in Bohoričevo slovensko slovnico, napisano v latinščini – odslej predstavljata tudi v predstavi.

Lahko bi rekli, da je ta logična posledica stripa, nekakšen stripovski stand up, ki ga je ubesedil Boštjan Gorenc, pri uprizoritvenem konceptu pa je sodeloval s soigralcem Nikom Škrlecem, Urošem Grilcem in režiserjem Markom Bulcem. Besedilo predstave je jezikovno zelo domišljeno, kot se za igro o nastajanju slovenske pisane besede spodobi, v njej se akterja poigravata tako z visoko slovenščino kot arhaičnim jezikom in sodobnim besedjem, značilnim za današnji čas. S tem predstava potrjuje svoje bistvo – pokazati, kako bogat je slovenski jezik, koliko različnih rab ima in kaj vse se da z njim početi. To nam nastopajoča na najboljši način kažeta skozi celotno uprizoritev. Pri tem sta jasna, natančna in poučna v razlagah, hkrati pa na pravih mestih poniglava in nadvse duhovita. Pri tem s pridom uporabljata svoja znanja – Gorenc kot mojster stand upa, Škrlec kot šolan igralec.

Predstava vseskozi lepo teče, posamezni prizori se ne vlečejo. Publika je v polni pozornosti od začetka do konca. Akterja iz likov, ki jih igrata, večkrat izstopita v Boštjana in Nika, z roba odra komentirata sama sebe in se nato spet vrneta v kožo reformatorjev. »Papisti fuj,« večkrat po montypythonovsko »šimfata« katoliško cerkev, ki je reformaciji nasprotovala in jo zavirala. Interakcije z gledalci je ravno dovolj, scena je komorna – saj gre za reformacijo – morebitne praznine pa so zapolnjene z odrskimi rekviziti, prevelikimi gosto popisanimi plahtami s šolskimi pravili, povečanim mobilnim telefonom, s katerega Bohorič prebira Trubarjevo pismo z Nemškega … Dodatno popestritev ponudi animacija, ki se z originalnimi stripovskimi ilustracijami Jake Vukotiča zavrti v videu v ozadju kot dopolnilo k besedilu.

Reformatorji na odru so namenjeni tako najstnikom kot odraslim, so zabavni in hkrati promovirajo slovenski jezik. To nam novodobni Bohorič in Dalmatin povesta tudi v zaključnih besedah predstave: da je bogastvo slovenskega jezika neizmerno in ga velja s pridom uporabljati, hkrati pa slediti njegovemu razvoju. Boštjan Gorenc - Pižama in Nik Škrlec sta nas vsekakor znova navdušila za slovenščino.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 6. julij 2010 / 07:00

Ključi do svetlih in prostornih domov

V Mestni občini Kranj so rešili stanovanjski problem 61 družin, ki so se preselile v najemna neprofitna stanovanja na Sotočju.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 10. julij 2008 / 07:00

Anketa: Gradnja na Rodinah

V središču Rodin v občini Žirovnica načrtujejo gradnjo sedmih petstanovanjskih objektov, čemur pa krajani nasprotujejo. Vprašali smo jih, kaj jih najbolj moti.

Zanimivosti / četrtek, 10. julij 2008 / 07:00

Zoisove igre v Bohinju

Ribčev Laz - V soboto popoldne so na prireditvenem prostoru Pod Skalco potekale druge poletne Zoisove igre, ki jih je s pomočjo Občine Bohinj organiziralo Turistično društvo Bohi...

Zanimivosti / četrtek, 10. julij 2008 / 07:00

Deseta obletnica Aljaževe poti

Gorniški klub Jakob Aljaž je ob 10. obletnici nastanka Aljaževe poti Od doma do doma pred njegovo rojstno hišo pripravil slovesno akademijo in razstavo. Podelili so 38 častnih znakov.

Prosti čas / četrtek, 10. julij 2008 / 07:00

Anketa: Znani Gorenjci na dopustu

V tokratni anketi nas je zanimalo, kje in na kakšen način bodo znani Gorenjci preživeli zaslužen dopust.

Zanimivosti / četrtek, 10. julij 2008 / 07:00

Družine na Jakobu

Preddvor - Turistično društvo Preddvor je organiziralo že 19. tradicionalni družinski pohod na Jakoba. Udeležilo se ga je veliko družin, tako mlajših kot starejših. Skupno je ta...