Superjunaka slovenske pisane besede Nik Škrlec (Jurij Dalmatin) in Boštjan Gorenc - Pižama (Adam Bohorič) / Foto: Darja Štravs Tisu

Kako uživati slovenski jezik

Če so reformatorji spreminjali katoliško cerkev in vero ljudstvu približali v njegovem jeziku, potem so Reformatorji v stripu zlezli pod kožo mlademu bralstvu. Leto kasneje vse »lube Slovence« v predstavi Reformatorji na odru navdušujeta Adam Bohorič in Jurij Dalmatin. Ups, Boštjan Gorenc - Pižama in Nik Škrlec. Da, reformacija še traja in dobro ji gre.

Dvojica, ki stoji na odru, sprašuje publiko v dvorani, ali ve, za kaj oziroma za koga so v 16. stoletju uporabljali na tabli napisano besedo debelak. Korpulentnejši med njima drugega, drobnejšega, vpraša, ali se zopet dela norca iz njegove širine, a kaj hitro umakne navidezno jezo, ko izve pravilni odgovor z druge strani table: da se je debelak v časih, ko je tudi v naših krajih vzniknila reformacija, imenovalo bogataša. Na ta način sta kasneje pojasnila še nekaj zanimivih besed, ki imajo danes povsem drugačen pomen kot pred petsto leti …

Kdo sta pravzaprav odrska duhoviteža? Prvi je znani mojster slovenske besede, pisatelj, prevajalec, komik in podkaster Boštjan Gorenc - Pižama, drugi je igralec, televizijski voditelj in spletni ustvarjalec Nik Škrlec. V uvodnem nagovoru si – znova s pomočjo gledalcev – razdelita tudi vlogi, prvi bo Adam Bohorič, drugi Jurij Dalmatin.

Oba pomembna slovenska reformatorja, ob Primožu Trubarju nedvomna superjunaka začetkov slovenske pisane besede, ki od lani bralstvo razveseljujeta v stripu, sta zdaj oživela še v predstavi Reformatorji na odru. Kar pripovedujeta v stripu, namreč kako smo Slovenci dobili prvo »res doooolgo knjigo« in eno krajšo, ki je opisala, kako pišemo – gre za Dalmatinovo Biblijo in Bohoričevo slovensko slovnico, napisano v latinščini – odslej predstavljata tudi v predstavi.

Lahko bi rekli, da je ta logična posledica stripa, nekakšen stripovski stand up, ki ga je ubesedil Boštjan Gorenc, pri uprizoritvenem konceptu pa je sodeloval s soigralcem Nikom Škrlecem, Urošem Grilcem in režiserjem Markom Bulcem. Besedilo predstave je jezikovno zelo domišljeno, kot se za igro o nastajanju slovenske pisane besede spodobi, v njej se akterja poigravata tako z visoko slovenščino kot arhaičnim jezikom in sodobnim besedjem, značilnim za današnji čas. S tem predstava potrjuje svoje bistvo – pokazati, kako bogat je slovenski jezik, koliko različnih rab ima in kaj vse se da z njim početi. To nam nastopajoča na najboljši način kažeta skozi celotno uprizoritev. Pri tem sta jasna, natančna in poučna v razlagah, hkrati pa na pravih mestih poniglava in nadvse duhovita. Pri tem s pridom uporabljata svoja znanja – Gorenc kot mojster stand upa, Škrlec kot šolan igralec.

Predstava vseskozi lepo teče, posamezni prizori se ne vlečejo. Publika je v polni pozornosti od začetka do konca. Akterja iz likov, ki jih igrata, večkrat izstopita v Boštjana in Nika, z roba odra komentirata sama sebe in se nato spet vrneta v kožo reformatorjev. »Papisti fuj,« večkrat po montypythonovsko »šimfata« katoliško cerkev, ki je reformaciji nasprotovala in jo zavirala. Interakcije z gledalci je ravno dovolj, scena je komorna – saj gre za reformacijo – morebitne praznine pa so zapolnjene z odrskimi rekviziti, prevelikimi gosto popisanimi plahtami s šolskimi pravili, povečanim mobilnim telefonom, s katerega Bohorič prebira Trubarjevo pismo z Nemškega … Dodatno popestritev ponudi animacija, ki se z originalnimi stripovskimi ilustracijami Jake Vukotiča zavrti v videu v ozadju kot dopolnilo k besedilu.

Reformatorji na odru so namenjeni tako najstnikom kot odraslim, so zabavni in hkrati promovirajo slovenski jezik. To nam novodobni Bohorič in Dalmatin povesta tudi v zaključnih besedah predstave: da je bogastvo slovenskega jezika neizmerno in ga velja s pridom uporabljati, hkrati pa slediti njegovemu razvoju. Boštjan Gorenc - Pižama in Nik Škrlec sta nas vsekakor znova navdušila za slovenščino.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 3. december 2008 / 07:00

Za predsednika znova izvolili Jureta Megliča

Vopovlje - V torek, 25. novembra, je bil v Vopovljah volilni občni zbor Gorenjske turistične zveze, na katerem so pregledali delo v preteklem štiriletnem obdobjuter potrdili smer...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / petek, 18. oktober 2019 / 16:14

Podjetje Kobla ŽTG v stečaju

Večinski lastnik Koble ŽTG Marko Bogataj pravi, da se podjetja brez koncesije za smučišče Kobla ni dalo rešiti. Svoje terjatve bo prijavila tudi Občina Bohinj.

Kronika / petek, 18. oktober 2019 / 14:49

Jutranja nesreča pred mostom

Kranj – Pred Delavskim mostom na Laborah v Kranju sta včeraj okoli 6. ure zjutraj trčili kolesarka in neznana voznica belega avtomobila, ki je pripeljala iz smeri Škofje Loke. Na kraju si udeleženk...

Železniki / petek, 18. oktober 2019 / 14:48

Voden ogled arheološkega najdišča Štalca

Železniki – Muzejsko društvo Železniki vabi jutri, v soboto, ob 9. uri na voden ogled arheološkega najdišča Štalca. Udeleženci se bodo zbrali na Češnjici (pred tablo Muzeja Železniki), od koder se...

Medvode / petek, 18. oktober 2019 / 14:47

Sorški kulturniki praznujejo sedemdeset let

Sora – Kulturno-umetniško društvo Oton Župančič Sora praznuje sedemdeset let. Obletnico bodo obeležili jutri, 19. oktobra, z začetkom ob 19. uri v prostorih kulturnega doma v Sori. V sklopu dogodka...

Razvedrilo / petek, 18. oktober 2019 / 14:46

Mali jeti v kranjskem Cineplexxu

Jutri, 19. oktobra, v kranjskem Cineplexxu med 15. in 18. uro organizirajo Družinski dan s filmom Mali jeti. Pripravljajo otroški kotiček s pobarvankami in baloni ter poslikavo obraza. Film pripove...