Dom za deložirane družine

Na zgornjem Gorenjskem pripravljajo projekt odprtja krizne bivalne enote za deložirane družine. Vse več jih namreč ne zmore plačevati položnic, kopičijo se jim dolgovi za kurjavo, elektriko, najemnino ...

Jesenice – Na območju zgornje Gorenjske vse več ljudi ne zmore plačevati položnic. »Občani imajo vse več dolgov, ne morejo pokriti večjih izdatkov, denimo za kurjavo, plačilo elektrike, najemnine in celo za nakup hrane. Zato postopno narašča število ljudi, ki prosijo za izredno socialno denarno pomoč,« je povedala direktorica Centra za socialno delo Jesenice Anita Bregar.

Ker se zlasti na območju Jesenic razmere zaostrujejo, so na Občini Jesenice aprila imenovali posebno delovno skupino, ki spremlja stanje na področju socialne varnosti občanov, zdaj pa je pripravila tudi obsežno poročilo na 27 straneh, ki so ga obravnavali jeseniški občinski svetniki na zadnji seji.

Direktor občinske uprave Občine Jesenice Vitomir Pretnar je poudaril, da problematika na področju socialno-ekonomskih razmer terja ukrepanje. »Revščina se močno širi in zajeda v naš prostor, pojavlja se razslojevanje, posledica revščine so sekundarne psihološke težave občanov. Velik del občanov živi v stanovanjih, kjer prihodki ne zadoščajo za pokritje vseh življenjskih stroškov in za preživetje,« je dejal.

Tudi Anita Bregar je opozorila, da je bivalni standard za nekatere ljudi previsok, saj za velika stanovanja ne zmorejo plačevati stroškov. Zato se na centru bojijo, da bo v prihodnje prišlo do velikih težav zlasti na tem področju. Zato so se že povezali s Centrom za socialno delo Radovljica in zastavili projekt odprtja krizne bivalne enote za deložirane družine; to naj bi po sedanjih načrtih odprli na Jesenicah, pokrivala pa naj bi vseh sedem zgornjegorenjskih občin. »Aktivnosti tečejo in to je ena od prednostnih nalog. V bodoče pa bo treba razmiš­ljati tudi o razdelilnici hrane,« je dejala Anita Bregar. Kot je dodala, se na centru trudijo, da se povezujejo z drugimi organizacijami in iščejo poti, kako ublažiti stiske ljudi. Točnih podatkov o tem, koliko ljudi na zgornjem Gorenjskem živi pod pragom revščine, nimajo. Je pa dejstvo, je dejala Bregarjeva, da na centru prejemajo številne vloge, ljudje so obremenjeni, ogromno pa jih do centra sploh ne pride in ne priznajo, da rabijo pomoč. Dodatni davki, ki jih napoveduje država, pa bodo stvari le še poslabšali, je menila.