Fejst bukov

Če me vprašate, katera je poleg bicikla največja človekova pogruntavščina, potem odgovorim, da je to internet! Brez njega si danes ne bi mogel predstavljati navadnega dne niti noči. Kako bi sicer na primer jaz zvedel, kdo je zmagal sedmo etapo na Tour de France leta 1971? Mene taki podatki zanimajo in sem potem živčna razvalina, ko v celi naši preseljeni knjižnici ni mogoče odkriti tega podatka. Potem kliknem v svet in po nekaj sekundah dobim podatek. Ker pa ta podatek ni tako pomemben za nobeno življenjsko obliko, moram priznati, da je medmrežje lahko tudi zelo koristno. Če gledam s službenega vidika, potem mi kaj prida ne koristi, ker če pošljem skozi monitor sto ponudb za ugodnosti, ki jih ponuja naša komerciala … ne dobim niti enega odgovora. Če jih pošljem dvesto, dobim en odgovor, da jih trenutno ne zanima nikakršno sodelovanje, vendar nas bodo imeli v mislih ob prihodnjih priložnostih. Torej, zdaj ne vem, ali internetna pošta zaposluje poštarje, ki ne znajo oddati sporočila, ali pa imam zamašen kabel na koncu pisarne. Če pa prijatelju pošljem emajlirano sporočilo, da dam za malico samo v primeru takojšnjega odgovora, pismo prileti nazaj v manj kot minuti. Take vrste sporočil pa, kot kaže, prenašajo poštarji-piloti. No, večkrat sem že plačal malico in večkrat sem ugotovil, da sem lahko precej bolj viden predstavnik tega planeta zdaj, ko smo vsi v obtoku, kot pa takrat, ko smo se le klicali po telefonih, povezanih med seboj z žico, ali si pisali in pošiljali pisma v papirnatih kuvertah. Si lahko predstavljate, da imam prijatelja, ki ga poznam samo po slikah in video filmčkih iz Južne Afrike? Tam nisem bil nikoli, on pa je, pravi, bil čisto blizu mene pred dvema letoma, ko je bil na obisku v Parizu. Ne vem, kaj njemu pomeni blizu, vendar ima po svoje prav. S pomočjo interneta smo se vsi tako zbližali, da nas loči le nekaj klikov. Socialna omrežja so me privlačila od samega izuma naprej. Jasno, da sem se takoj priključil na fejsbuk in se seznanil s prijatelji s celega sveta. Še danes obstajajo ljudje, ki teh socialnih omrežij ne uporabljajo oziroma jih ne zanimajo. Nič nimam proti njihovi nejevolji, vendar sem ga začel uporabljati, ko sem iskal prijatelja iz vojske. Našel sem vse prijatelje iz vojske, ne samo njega. Potem sem našel vse sošolke iz vseh šol, v katere sem hodil, in našel sem vse sorodstvo, ki je razsejano po svetu. Vojna na Balkanu je moje sestrične, bratrance, strice in tete, prijatelje in prijateljice pognala v beg in za njimi se je izgubila vsaka sled. Našel sem jih s pomočjo interneta in Facebooka. Nekateri so našli mene in se čudili, da sem še med živimi, ker se menda nisem javil že sto let.

Danes imam že več kot dvesto prijateljev, ki mi voščijo na primer za rojstni dan. Ne morem si predstavljati, da bi nekoč dobil dvesto voščilnic po pošti. Ja, vem, da je laže natipkati Vse najboljše in klikniti Enter kot poiskati voščilnico, napisati nekaj besed, nalepiti znamko in jo nesti v poštni nabiralnik. Pa vseeno imam občutek, da smo s pomočjo interneta postali boljši prijatelji in ostali dobri kolegi.

Internet je rešitelj športa in športne rekreacije. Zdaj lahko zvem tudi, kdo je zmagal na kolesarskem vzponu Zlata čipka! Ali na primer v minuti ugotovim, kakšno vreme je pri Blejski koči, da me ne bo strah dežja, nevihte. Prek interneta sporočim, da grem kolesarit do Tolmina in nazaj, in se mi pridružijo še trije in nisem sam na cesti … Po kolesarjenju vse fotografije preložim na internet in opišem pot, po kateri sem se vozil. Nekdo to prebere, si ogleda slike in gre po isti poti. Ko se vrne, se mi zahvali za idejo, opis poti in pove, da bi se dvakrat zgubil, če bi ne prebral mojega zapisa …

Fejst bukov je izraz za tistega, ki uporablja Facebook. Hec, ki prihaja iz gorenjskih koncev, vendar jaz res ne bi mogel drugače zvedeti, da je danes veselica v Ratečah, če bi ne bil Fejst bukov …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 24. avgust 2019 / 12:49

V šoli se nagrajuje in kaznuje

Danes se o otrocih pogosto posplošeno govori, da imajo preveč pravic in premalo dolžnosti. Mogoče v družinah, v šoli zagotovo ne. Osnovna otrokova pravica in hkrati dolžnost je obiskovanje pouka in...

Objavljeno na isti dan


Mularija / četrtek, 30. december 2010 / 07:00

Otroška peresa

Na kmetiji Bili smo na »Bertovi kmetiji, kjer se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem. Gospodar Miha nam je pokazal hlev. V hlevu imajo šest krav, štiri bike, tri telice...

Avtomobilizem / četrtek, 30. december 2010 / 07:00

Ne bo šel popolnoma v pozabo

V Beogradu so uprizorili film o "legendarnem" Zastavinem yugu.

Mularija / četrtek, 30. december 2010 / 07:00

Odsevni brezrokavniki za žirovniške malčke

V Vulco centru Vulkanizerstvo Žemlja v Zabreznici so pred kratkim zaključili akcijo podjetja Sava tires iz Kranja Varujmo tiste, ki jih imamo radi, v sklopu katere so vse otroke in vzgojit...

Mularija / četrtek, 30. december 2010 / 07:00

Božični koncert Do re mi

V Festivalni dvorani je na božičnem koncertu nastopilo vseh sto učencev glasbenega centra Do re mi z Bleda.

Kultura / četrtek, 30. december 2010 / 07:00

Novoletni koncert dvajsetič

Na prvi dan novega leta bo v Festivalni dvorani na Bledu že 20. Novoletni gala koncert. Igral bo simfonični orkester z dirigentom Lojzetom Krajnčanom.