Verjetno se bo odločila za študij psihologije

Na vsak način je želela na srednjo gostinsko šolo, razlaga Urša Kuhar, na koncu pa se je vpisala na Višjo šolo za gospodarske poklice v sosednji Avstriji, v Šentpetru pri Celovcu.

Jezersko – Urša Kuhar prihaja iz novega zaselka Polana v naselju Kokra, ki leži v preddvorski občini. Simpatična osemnajstletnica ob sobotah ves dan dela v brunarici Parka Jezersko, kjer izdaja vstopnice za tek na smučeh in obiskovalcem postreže tudi s kavo ali kakšnim drugim toplim napitkom. Pravzaprav smo imeli srečo, da smo naleteli nanjo, saj se doma zadržuje le ob koncu tedna, med tednom pa obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice Šentpeter. Gre za dvojezično zasebno katoliško šolo konventa šolskih sester, ki je med Slovenci iz leta v leto bolj priljubljena. Mladim omogoča petletno in enoletno izobrazbo. Ona se je odločila za pet let izobraževanja, kar pomeni še maturo iz kuhanja in strežbe. Stopnjo izobrazbe, ki jo bo pridobila, pa lahko primerjamo z našo gimnazijsko, še doda. Sedaj je četrti letnik in že razmišlja tudi o študiju. Pravo je bilo njena prva izbira, a jo vse bolj navdušuje psihologija.

Seveda nismo mogli mimo vprašanja, ali ji je tuji jezik v začetku povzročal kakšne večje preglavice. Pravi, da ne, ker se je že v osnovni šoli srečala z nemškim jezikom. Obenem je njena sedanja šola dvojezična, kar pomeni, da posluša predmete v nemščini in slovenščini, in kar je najbolj zanimivo: v razredu jih je 24, a od tega le trije Avstrijci, pa še ti so pravzaprav koroški Slovenci, tako da tudi oni govorijo slovensko. Med Slovenci pa prevladujejo Gorenjci.

»Popolnoma drugačen občutek je, če nemščino poslušaš dnevno. Hitro ti gre v uho. V tretjem letniku imaš potem celo poleti prakso v Avstriji. Jaz sem delala v Bad Kleinkirchheimu v hotelu Nockresort. Praksa traja tri mesece, in če je ne opraviš, ne napreduješ v naslednji letnik. Je pa potem začetek četrtega letnika zamaknjen v oktober, da imaš vsaj nekaj počitnic, časa zase. Jaz sem delala od prvega junija do prvega septembra. Želeli so, da bi ostala še ves september in me povabili, naj se naslednje leto vrnem,« pripoveduje Kuharjeva in odgovori še na vprašanje, zakaj se je odločila ravno za Avstrijo, saj gre za zasebno šolo. Razloži: »Na vsak način sem želela na neko gostinsko šolo. Brat je obiskoval gostinsko šolo v Radovljici in Ljubljani. Potem sem slišala za višjo šolo v Šentpetru. Odločila sem se, da jo obiščem na informativni dan … – in sem se vpisala. Starša sta mojo odločitev podprla, mi je pa res super, da sem izbrala tako šolo, da imam različne možnosti za naprej.«

V Šentpeter se Urša Kuhar vrača že ob nedeljah zvečer. Lahko bi bila tudi v internatu, a imata s sošolko v najemu stanovanje. Je sicer običajno dekle, ki rada smuča, se druži, tudi poje. Med tednom v prostem času včasih obišče fitnes v Celovcu, gre na kakšen sprehod, poleg šole pa imajo pozimi urejene tekaške proge, tako da lahko tudi teče na smučeh.

Njeno življenje je v teh časih ravno tako podrejeno prisotnosti novega koronavirusa. Decembra so Avstrijci sicer zaprli državo za nekaj časa, a sedaj, pravi, življenje teče dalje. »S spoštovanjem poostrenih ukrepov in ob rednem testiranju. V šoli se namreč vsak dan testiramo s hitrimi testi, enkrat tedensko s PCR-testi, ker pa se zaradi nove različice povečuje število okuženih, se lahko zgodi, da se bomo ponovno šolali po spletu.« Kar ima dobre in slabe plati, meni Kuharjeva. »Dve leti smo to že počeli. Ampak letos, ko imamo maturo iz kuhanja in strežbe, se nam to zelo pozna. Manjka nam namreč praksa,« še poudari nasmejana Gorenjka.