Hitler med magičnim in pravim realizmom

V venezuelskem mestu Cumana imam prijatelja Hitlerja Sauda, v Dominikanski republiki Lenina Ramireza in nekoč sem na letalu iz Latinske Amerike v Evropo sedel z ekvadorskim sopotnikom Stalinom Castrom. Leta 2011 sem v perujskem mestu Moquegua videl tudi lokal, na katerem je pisalo: Veterinar Hitler Vizcarra. Imena v Latinski Ameriki in na Karibih so zelo raznolika. Popularno kubansko žensko ime Yusnavi ima recimo svoje osnove v US Navy. Starši so hčerke pač fonetično poimenovali po napisih na ladjah, ki so jih opazovali z obale.

Hitler iz Venezuele ima brate Einsteina, Goeringa, Rommela, Raula in sestro Indiro. Spoznala sva se leta 1995, ko nas je s svojim terenskim vozilom prevažal po polotoku Araya. Seveda sem ga takoj vprašal, od kod njegovo ime in zakaj takšna imena bratov in sestre? Odgovor je bil enostaven. Povedal mi je, da je oče strašno rad bral zgodovinske knjige in potem po osebah v njih imenoval otroke, ki so prihajali na svet. Moja radovednost je šla še naprej. Povprašal sem še po holokavstu, koncentracijskih taboriščih in drugi svetovni vojni. A o tem moj Hitler ni imel najmanjšega pojma.

Latinska Amerika je bila, če izvzamemo države, v katere so se po drugi svetovni vojni zatekli nacisti, od evropske zgodovine v času druge svetovne vojne dovolj oddaljena, da se je ta ni bistveno dotaknila. Naši krvavi spopadi in množični poboji so do tja prišli le z imeni glavnih akterjev, poleg tega so bili to časi, ko ni bilo interneta in sodobnih komunikacijskih sredstev. Zato so tamkajšnji Hitlerji in Stalini lahko uživali v svojem mirnem življenju, saj niso vedeli za iztrebljanje Judov, niti za povojna obračunavanja zmagovitih komunistov s političnimi nasprotniki. Njihove zgodovinske travme so bile v glavnem usmerjene v petstoletno preteklost, ko so v tamkajšnje kraje z meči in križi v rokah prišli španski in portugalski osvajalci. Iz sodobne zgodovine so se spomnili kvečjemu še osvajalnih pohodov ZDA in tega, da so jih ustavili na Kubi.

V Evropi pa je drugače. Tu se s temi imeni ne gre šaliti, zato je bilo toliko bolj zastrašujoče pred dnevi brati spletno stran ZLOvenija, na kateri so izpostavili konkretne Slovence z imeni in priimki in slikami, ki so po spletu javno pozivali k temu, da je ob begunski krizi znova treba obuditi Hitlerja in aktivirati taborišča v Dachauu in Auschwitzu. Precejšen del izpostavljenih je po objavi zahteval odstranitev slike in njihovih podatkov in se celo opravičeval, da so izjave podali v afektu, kar je še huje. To pomeni, da so na dan privrele iz srca. Ob tem nepoznavanju naše neposredne zgodovine, z množičnimi pomori na eni in drugi strani, se je treba spomniti reka, da so tisti, ki zgodovine ne poznajo, obsojeni na njeno ponavljanje. Dodajmo še opozorilo, da je Hitler na oblast prišel legalno, z volitvami, in ne s kakšnim vojaškim udarom ali revolucijo. Zato je treba njegovim današnjim oboževalcem že na začetku pristriči peruti. Če je Nemčija znala obračunati z nacizmom, ni vrag, da ne bi tudi mi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / nedelja, 22. julij 2018 / 12:47

Gumb v ušesu

Moja najljubša igrača je bil kosmatinček, velik pol metra, v ušesu pa je imel gumb, na katerem je bilo vtisnjeno Steiff. Steiff, zdaj delniška družba, ki ustvari na leto poldrugi milijon kvalitetni...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 10. november 2019 / 16:48

Pobeg v naravo

Tudi v poznojesenskih deževnih ter zelo kratkih dneh je še vedno moč najti trenutek za pobeg v naravo, peš ali s kolesom. Čeprav dim, ki se zlovešče vali iz tovarniških dimnikov, že napoveduje tema...

Gospodarstvo / nedelja, 10. november 2019 / 16:46

Dolg ni več postavka v naših bilancah

»Nihanja v gospodarski aktivnosti na Merkur lahko vplivajo, a je zdaj naša učinkovitost več kot dovolj velika, da jih lahko kontroliramo,« pravi Blaž Pesjak, generalni direktor nakelske družbe Merkur...

Gospodarstvo / nedelja, 10. november 2019 / 16:45

Podaljšali rok za setev prezimnih posevkov

Kranj – V okviru zahteve za ozelenitev njivskih površin, kar je v okviru programa razvoja podeželja ena od zahtev za kmetijsko okoljska in podnebna plačila, je treba setev prezimnih posevkov opravi...

Bohinj / nedelja, 10. november 2019 / 16:45

Možnosti in pasti razvoja kmetij

Stara Fužina – V Kulturnem domu v Stari Fužini bo v četrtek, 14. novembra, ob 15.30 predavanje z naslovom Ekonomika na kmetiji – možnosti in pasti razvoja kmetij. Predaval bo Tomaž Cör, vodja oddel...

Zanimivosti / nedelja, 10. november 2019 / 16:44

Priznanja za raziskovalne dosežke

Cankarjev dom v Ljubljani je gostil vrhunske zdravnike in farmacevte Srednje in Jugovzhodne Evrope – finaliste mednarodnega Medisovega natečaja za medicinske dosežke International Medis Awards for...