Nekdanji Bitenjčani in okoličani

Besedilo: Zbornik o Žabnici in okoliških vaseh
Kategorija: Nasveti / sreda, 6. julij 2011 / 06:00

Odlomek iz članka Lojzeta Zavrla Odlomki iz življenja nekdanjih Bitenjčanov in okoličanov, objavljen v zborniku Na robu pojoče ravnine.

Paolo Santonino, Popotni dnevnik, 1486. leta

Po kosilu v hiši župnika Pankracija Eckerja v Škofji Loki smo odhajali po ravni cesti v Kranj, pet naših milj daleč in sredi poti smo prišli v zelo dolgo vas Bitnje (Faitin), imenovano po ondotni cerkvi svetega Vida, kjer se dobi veliko platna. Pravijo, da tod pozimi vrtijo preslico in tkejo tako moški kakor tudi ženske …

Dr. Franc Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke

Ljubljana, dne 1. februarja 1619

Bernardin Barbot, kranjski deželni oskrbnik, pošilja Jakobu Fangkhlu, loškemu oskrbniku, ukaz kralja Ferdinanda, da bi prepovedal mladeničem po Stražišču in Bitnjah ob nedeljah in praznikih pijančevati, igrati, plesati, preklinjati in prešestvovati. Ako bi pa tega ne storil, moral bi plačati globe 50 cekinov v zlatu.

Grad Škofja Loka, dne 19. septembra 1638

Loški glavar piše freisinškemu škofu ter mu naznanja, da je prejel njegove ukaze. Kar se tiče škofovega predloga, da bi spravljali odslej loški podložniki vsako leto sladko vino po tovorih zastonj, ker bi se njih tovorjenje smatralo kot robota, odgovarja glavar, da je misel dobra, a neizvedljiva zaradi trmoglavosti podložnikov. Ti bi namreč ne hoteli kaj takega storiti ter bi si rajši iskali svojih pravic pri sodniji, kakor pa se prostovoljno udali. Tega mnenja sta tudi plemeniti Hutzing in pa Pučar v Ljubljani. Vendar hoče poskusiti ter sklicati na dan svetega Matevža na samo Bitničanov in Poljancev iz vseh peterih občin, ki so bili že do sedaj dolžni vino tovoriti do Loke, temuč tudi druge župane in po tri kmete iz vsake županije, da jim naznani škofovo mnenje. Najbrže se ne bodo hoteli udati …

Loški grad, dne 20. novembra 1647

Oskrbnik Korbinijan Fürnpfeil poroča freisinškemu škofu o prepirih zarad mitnine v osliški županiji in drugod. Nadalje poroča, da so se Bitničanje in Žabničanje pritožili zoper Loško gospostvo pri notranjeavstrijski vladi zarad hrastovega, smrekovega in jelovega lesa v bitenskem gozdu, kterega odrekajo loškemu gospostvu, a upa, da nič ne opravijo. O izidu te pravde hoče mu o svojem času poročati.

Loški grad, dne 7. avgusta 1653

Loški glavar, plemeniti Wangnerekh se pritožuje pri deželnem glavarju zoper loške podložnike in piše, da je napovedal robotnino po bitenjski župniji, a nobeden podložnik ni prišel, da bi jo plačal. Pač pa so se mu siloma ustavili, ko jim je hotel zarubiti njih imetje.

Loški grad, dne 6. novembra 1653

Loški glavar, plemeniti Wangnerekh, piše deželnemu glavarju ter pravi, da menda mislijo loški podložniki, da se jim ni treba ravnati po cesarskih ukazih. Ker se torej protivijo trikratnim cesarskim ukazom, zaslužijo pač, da bi bili ostro kaznovani. Med vsemi loškimi podložniki so najupornejši Bitničanje, ker se ti ne nehajo zoperstavljati in dostikrat pregovore tudi druge podložnike, da jim slede. Med Bitničani so pa največ zakrivili spodaj našteti podpihovalci. Ti so: Andrej Rejec, Andrej Eržen, Jakob Hafner, Jurij Kašman, Mihael Križaj in Jernej Šifrer.