Ministrica Darja Radić čestita novemu direktorju RC IKT Bojanu Dremlju. Na levi je Andrej Polenec. (Foto: Tina Dokl)

Septembra se začne zares

Ministrica Darja Radić in Andrej Polenec sta podpisala pogodbo za sofinanciranje Razvojnega centra IKT v Kranju. Direktor centra bo Bojan Dremelj, v Iskratelu pa hkrati odpuščajo.

Kranj – Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije (RC IKT) predstavlja poslovno-tehnološki in razvojni ekosistem, katerega strateški cilj je vzpostavitev stimulativnega razvojnega okolja za razvoj novih tehnologij, izdelkov in storitev, nastajanje novih visoko tehnološko podjetij in novih visoko tehnoloških delovnih mest. Sestavljen je iz treh delov: Tehnološkega parka s podjetniškim inkubatorjem, ki bo zagotavljal optimalne pogoje za razvoj in delo mladih inovativnih podjetij, iz Informacijsko-komunikacijskega centra, ki bo zagotavljal vse informacijske in komunikacijske storitve za celoten RC IKT in Inovacijsko-tehnološkega centra, ki bo združeval razvojne zmogljivosti iz gospodarstva in univerzitetnega okolja s ciljem spodbujati inovativnost ter pospešiti razvoj novih produktov in storitev.

»Med vsemi projekti razvojnih centrov ta predstavlja celovito zgodbo in popolnoma izpolnjuje pričakovanja ministrstva, saj ponuja priložnost novim idejam, novim podjetnikom in inovatorjem, ki bodo s svojimi izdelki konkurenčni na globalnem trgu,« je ob podpisu pogodbe povedala gospodarska ministrica Darja Radić. Rezultati dejavnosti razvojnega centra bodo novi izdelki, ki jih bodo komercializirali v podjetjih, ki so člani konzorcija, v drugih sodelujočih podjetjih pa tudi v novonastalih (spin-off) podjetjih in na trgu.

Predsednik uprave Andrej Polenec je napovedal, da bodo v Iskratelu za potrebe razvojnega centra in tehnološkega parka prenovili ves zahodni del poslovne stavbe, že sedaj je na voljo deset tisoč kvadratnih metrov površin: »Zavedam se, da smo z 12 milijoni evrov pridobili veliko sredstev za spodbuditev dejavnosti IKT. Vemo, katere projekte moramo razviti, prepričan sem, da ministrstvu ne bo treba unovčiti garancije (v višini šestih milijonov evrov, op. a.).« Ministrica je pogojevanje garancij za sofinanciranje projektov razložila z besedami, da so na ta način izločili projekte brez resne podlage, saj državni denar ni dovolj, za projekti morajo stati tudi močni partnerji.

»Za izhod Slovenije iz gospodarske krize je očitno edina pot izvoz, saj je domače povpraševanje majhno in ne zagotavlja trajnostne rasti. Naša podjetja morajo imeti proizvode, ki bodo konkurenčni v globalnem svetu,« je partnerje v projektu RC IKT spodbudila ministrica. Ta razvojni center je ustanovilo pet partnerjev: Iskratel, Tehnološki park Ljubljana, Zavod Tehnološka mreža ICT, Sintesio in Borea, ki bodo do konca leta 2014 v projekt vložili približno 28 milijonov evrov lastnih sredstev, preostalo prispeva država.

Vodil ga bo Bojan Dremelj, ki pravi, da bi danes oddali povsem enako razpisno vlogo kot pred pol leta: »Namen centra in parka niso krasni izdelki, ki jih bomo vsi občudovali, ampak prodaja na trgu. Cilj je enostaven: motivirati moramo vse v slovenskem IKT prostoru, da bi tistim, ki si upajo nekaj narediti sami, lahko tudi pomagali, s tem pa bo napredovala vsa Slovenija.« Dodaja, da nima nihče volje postavljati razvojnega centra za tri, štiri leta, kot je zapisano v razpisnih pogojih, ampak bi moral projekt več desetletij dajati rezultate.

»To ne pomeni, da v Iskratelu opuščamo razvoj, saj zdaj zanj namenimo 350 človeških let, z RC IKT pa bomo zagotovili še dodatnih sto človeških let in s tem komplementirali naše znanje za nove projekte,« razloži Polenec in hkrati potrdi, da odpuščajo: »Nedotakljivih ni. Niti v razvoju. Osvežiti moramo znanje, nekateri v preteklosti zelo uspešni so danes brez idej, zato potrebujemo sveže sodelavce z inovativnim znanjem.« Iskratel je v prvih mesecih leta posloval bistveno bolje kot lani. Realizacija je bila za štirideset odstotkov boljša kot v istem obdobju lani, kar kaže na pomemben vzpon, vendar zagotovljenih naročil do konca leta ni. Tudi zato nadaljujejo boj s konkurenti iz Kitajske in racionalizacijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / četrtek, 3. julij 2008 / 07:00

Železniki bodo lepši kot prej

Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku v Železnikih je župan podelil šest občinskih nagrad.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...