Od Belce do Velikovca

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Splošno / ponedeljek, 13. junij 2011 / 06:00

Publicist Igor Omerza je v torek na Gorenjskem glasu predstavil najnovejšo knjigo Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo.

Po zelo odmevni knjigi Igorja Omerze o udbovskem zasledovanju pokojnega slovenskega razumnika, politika, partizana in publicista Edvarda Kocbeka je Mohorjeva založba iz Celovca v začetku junija izdala njegovo novo knjigo z naslovom Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo. V njej razkriva doslej večinoma neznane in v arhivih skrite podrobnosti o Janezu Toplišku, ki je v Nemčiji v šestdesetih letih ustanovil Organizacijo slovenskih protikomunistov in bil leta 1965 ubit pri poskusu bega iz zapora v Stari Gradiški, in o trinajstih bombnih atentatih med letoma 1972 in 1979 na avstrijskem Koroškem, med katerimi je najbolj znan zadnji v Velikovcu septembra leta 1979. V obeh zgodbah sta v središču bomba in podtalno delovanje Udbe oziroma Službe državne varnosti. V njene pasti se je ujel Janez Toplišek, ki so ga avgusta leta 1963 ujeli pri ilegalnem prehodu državne meje pri Belci in dobili pri njem propagandno gradivo in orožje, s katerim je hotel zrušiti komunistični režim v Sloveniji. Udba je igrala glavno vlogo tudi v bombnem atentatu v Domovinskem muzeju brambovcev v Velikovcu septembra leta 1979, ki sta ga izvedla njena sodelavca v mariborskem centru Sora Luka Vidmar in Marina Blaj. Bomba je eksplodirala prekmalu ter hudo ranila Luko Vidmarja, ranjena pa sta bila tudi Blajeva in kustos muzeja.

»S to knjigo želim vrniti Janeza Topliška v zavest in zgodovino Slovencev. Drugače od drugih slovenskih protikomunističnih borcev v emigraciji je hotel on režim v domovini zrušiti z nasilnimi sredstvi,« je o Toplišku povedal Omerza. Njegovi vdovi Krystyni, ki je bila poljskega rodu, poldrugo leto niso povedali za usodo moža. Za bombni napad v Velikovcu se njena izvršitelja nista odločila na svojo pest, kot je trdila tedanja oblast, ampak je bila akcija načrtovana iz central v Beogradu in Ljubljani, je na osnovi arhivskega gradiva ugotovil Omerza in povedal, da so avstrijski arhivi glede velikovškega primera odprti. V Sloveniji je bilo veliko arhivskega gradiva, povezanega z delovanjem Udbe, leta 1990 uničenega, precej, še posebej osebnih dosjejev, pa ga je za trdno zaklenjenimi vrati še v Ljubljani in verjetno veliko tudi v Beogradu.