Janez Pavel II. med blaženimi

Po ocenah Vatikana in policije se je v nedeljo na Trgu sv. Petra v Vatikanu in v okolici zbral poldrugi milijon vernikov.

Tako kot je bilo vse življenje 2. aprila 2005 umrlega papeža Janeza Pavla II., ki je bil 264. papež rimskokatoliške Cerkve in prvi Slovan na čelu ene največjih svetovnih Cerkva, je bila tudi njegova pot med blažene nekaj posebnega. Že na njegovem pogrebu 8. aprila 2005 je množica na Petrovem trgu vzklikala: »Santo subito.« Le nekaj tednov zatem je novi papež Benedikt XVI., ki je bil kot kardinal Joseph Alois Ratzinger 23 let eden od njegovih najtesnejših sodelavcev (16. aprila je bil star 84 let – op. p.), začel postopek za beatifikacijo, ki se je še pospešil po čudežni ozdravitvi francoske redovnice Marie Simon-Piere, ki je hudo zbolela za Parkinsonovo boleznijo in je dan za dnem molila in prosila za pomoč pokojnega papeža Janeza Pavla II. Po dobrih petih letih, hitreje kot v primeru matere Terezije leta 2003, je papež Benedikt XVI. v nedeljo, 1. maja, na praznik Jožefa Delavca pred poldrugim milijonom vernikov na vatikanskih trgih in ulicah in pred milijoni televizijskih gledalcev Janeza Pavla II., ki se je 18. maja 1920 v poljskih Wadowicah rodil kot Karol Jozef Wojtyla, razglasil za blaženega. Petrov trg so napolnili vzkliki veselja, na pročelju bazilike sv. Petra pa so razprostrli ogromno sliko blaženega papeža, ki je nastala leta 1995. Sedanji papež, ki je z izbranimi besedami spoštovanja govoril o svojem predhodniku, je oznanil, da bodo bogoslužni spomin nanj praznovali vsako leto 22. oktobra. Ta dan leta 1978 je imel Janez Pavel II. slovesno mašo ob začetku svojega papeževanja.

Njegova krsta, ki so jo pred dnevi dvignili iz groba pod baziliko, bo do danes v baziliki, da se bodo ljudje lahko poslovili od pokojnega papeža, potem pa jo bodo položili v grob v kapeli svetega Sebastijana v baziliki sv. Petra, v bližini znanega Michelangelovega kipa Pieta, Device Marije z mrtvim Kristusom v naročju. Do svetništva papeža, ki je vodil katoliško Cerkev nad 26 let, je potreben še en čudež.

Beatifikacije prvega slovanskega papeža, ki je bil dvakrat v Sloveniji, Vatikan pa je že januarja 1992 priznal Slovenijo kot samostojno državo, smo se s prireditvami in pogovori spomnili tudi v Sloveniji. Slovenijo je na nedeljski slovesnosti v Vatikanu zastopal zunanji minister Samuel Žbogar, Slovensko škofovsko konferenco pa njen predsednik, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. V Vatikan je potovalo tudi več skupin romarjev.