Bo Gorenjska sprejela begunce?

Evropska unija še ni sprejela odločitve o obvezni namestitvi beguncev iz severne Afrike, Slovenija je kljub temu pripravljena.

Kranj - Po dramatičnih dogajanjih v severni Afriki v Evropo prihajajo begunci, zlasti v Italijo (pretežno ekonomski migranti iz Tunizije) in na Malto (begunci iz Libije). Notranji ministri držav Evropske unije so pred nedavnim v Luksemburgu govorili o ukrepih, da bi bila Evropa kos nadaljnjim prihodom nezakonitih priseljencev, in kako si v državah članicah v zvezi z njihovim prihodom porazdeliti bremena. Ministrica Katarina Kresal je tam dejala, da je ključno usmeriti pozornost na štiri področja, in sicer na zagotavljanje humanitarne pomoči v celotni regiji, na omejevanje nekontroliranega priseljevanja v EU, s čimer bomo zmanjšali pritisk na najbolj izpostavljene države članice, na zagotavljanje ustrezne zaščite v regiji in pripravljenost držav članic, da sprejmejo najbolj ogrožene begunce na svoje ozemlje. V državah članicah se strinjajo, da Malta nujno potrebuje pomoč. Evropska komisija bo zato podaljšala projekt EUREMA, v okviru katerega je Nemčija že napovedala, da bo vzela sto beguncev. Slovenija je trenutno v fazi evalvacije omenjenega projekta, v okviru katerega je lani novembra sprejela osem beguncev z Malte, zdaj pa preučuje dodatne možnosti, nam sporočajo z ministrstva za notranje zadeve. Begunci z Malte so nastanjeni v Integracijski hiši v Mariboru. Trenutno so vključeni v 210 ur trajajoč orientacijski program in tečaj slovenskega jezika. Po končanem programu in učenju osnov slovenskega jezika bodo vključeni v že obstoječe programe vključevanja, ki so namenjeni osebam s priznano mednarodno zaščito, še odgovarjajo na naše vprašanje.

Koliko beguncev bo sprejela Slovenija in koliko Gorenjska, nam pri nobenem od virov ni uspelo izvedeti. Naj bi šlo res za številko tristo in kje na Gorenjskem naj bi bili nastanjeni? Jernej Hudohmet, vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, o tem ni želel govoriti. »V razmerah, ko se v Evropi pojavlja val beguncev, ki jih je treba nekam namestiti, je normalno, da smo na to pripravljeni tudi v naši državi,« je dejal sogovornik in spomnil na devetdeseta leta, ko je Slovenija sprejela veliko število beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer je divjala vojna. V primerih, ko pride manjše število beguncev, jih je mogoče nastaniti v azilnih domovih, v primeru večjega vala pa je na namestitve treba misliti tudi drugje. Na Jezerskem, denimo, naj bi bila tudi ena od možnosti nastanitve, vendar tamkajšnji župan Jure Markič pravi, da temu v občini niso naklonjeni.