Zeli z velikimi močmi

Besedilo: Pavla Klinar
nedelja, 1. januar 2006 / 05:00

Z uporabo zelišč želi človek povečati kakovost svojega življenja. Odkriva nove poti, kako združiti znanje in izkušnje svojih prednikov z novimi znanstvenimi dognanji. Na domačem vrtu goji poprovo meto, žajbelj, meliso, ognjič, slez, slezenovec, luštrek, lučnik, pelin, timijan, citronko, pa tudi vse bolj popularni ameriški slamnik, pegasti badelj, borago, ajdo ... Včasih se odpravi po travnikih, obronkih njiv in gozdovih, da nabere lipovo cvetje, brezovo listje, kostanj, brin, šipek, islandski lišaj in še kaj. Če teh dveh možnosti nima, lahko zavije do kakšne priznane zeliščarice ali zeliščarja in dobi, kar mu srce poželi.

Zdravilne rastline prinašajo v naše življenje zdravje in prijetne trenutke. Že sam pogled na kakšno zalo rožico dobrodejno vpliva na razpoloženje. Pomislite na živahno ognjeni ognjič, pa na sončno rumeno šentjanževko, ljubko vijolično materino dušico, ob kateri zapoje duša, da o prelestni vrtnici sploh ne govorim. Tudi opojen vonj rastlin, ki vsebujejo veliko eteričnih olj, nas ne pusti ravnodušne. Še veste, kako dišijo vijolice, kamilice, pa brinove jagode, sivka, mete, dobra misel …

Določena zelišča, ki jim rečemo začimbe ali dišavnice, sodijo tudi v vsako pošteno kuhinjo, da popestrijo okus, uredijo prebavo, varujejo pred želodčnimi krči, črevesnimi infekcijami. Ker pa so zdravilne rastline pač zdravilne, imajo tudi to moč, da ohranjajo in utrjujejo naše zdravje, dokler smo še zdravi. Pomagajo pa nam lahko tudi takrat, ko naše zdravje opeša. Snovi, ki jih vsebujejo, krepijo obrambne sile našega telesa in povečujejo njegovo odpornost.

Čaje si pripravljamo iz najrazličnejših rastlin kot zdravilne napitke ali napitke za žejo. Za to uporabljamo cvetove, liste, plodove, vršičke, korenino, koreniko, skorjo, gomolje. Seveda pa jih moramo pravilno nabrati in spraviti. Še prej pa se o njih poučiti. Če ste resno sklenili, da boste zdravilne rož'ce vključili v svoje življenje, skrbno pazite, da ne boste škodili naravi in sebi. Naberite zgolj toliko, kolikor dejansko potrebujete. Pazite, da boste nabirali le zdrava zelišča, proč od mest in cest, vedno v lepem sončnem vremenu. Nikoli ne nabirajte mokrih rastlin. Zeli čim prej posušite, najbolje v senčnem, suhem in toplem prostoru, proč od neposrednega sonca. Idealna so zračna podstrešja in kozolci s prepihom. Posušena zelišča spravite v papirnate vrečke, steklene in lesene posode s pokrovom. Iz svežih ali posušenih zeli pripravljamo čaje in čajne mešanice, tinkture, mazila, zeliščna vina, žganja, olja, sirupe, zeliščno sol, dišeče blazinice, potpurije …

Posvetimo se čajnim napitkom. Poznamo tri oblike priprave čaja. Poparek je čajni napitek, ki si ga privoščimo najpogosteje. Pripravimo ga tako, da zelišče ali zeliščno mešanico prelijemo s pravkar zavrelo vodo ali tako, da stresemo zelišče v vrelo vodo. Poparek mora pokrit stati pet do deset minut, nato ga precedimo. Tako pripravimo čaj iz nežnih celih zelišč, listov in cvetov, denimo iz mete, melise, kamilice, ognjiča, lipe, bezgovega cvetja, materine dušice, iz katerih se zdravilne učinkovine hitro izlužijo.

Pri plodovih in koreninah, denimo sleza, angelike, gloga, kjer voda težje izluži učinkovine, pa izberimo prevretek. Pripravimo ga tako, da damo zelišče v mrzlo vodo, segrejemo do vrelišča in počasi kuhamo pet do trideset minut, nato čaj odcedimo in takoj pijemo.

Pri občutljivih zeliščih, kjer bi snovi z vretjem uničili, na primer pri slezu, slezenovcu, nekateri menijo, da tudi pri baldrijanu in šipku, se odločimo za prelivek oz. preliv, ki zahteva pripravo brez vročine. Taka zelišča prelijemo s hladno vodo in pustimo stati najmanj pol ure, običajno pa več ur, najbolje čez noč. Nato odcedimo in pijemo. Pred uporabo lahko preliv nekoliko segrejemo, a nikoli do vretja. Pri pripravi čajnih napitkov upoštevajmo določena pravila. Čajev ne pripravljamo v kovinskih oziroma aluminijastih posodah. Najbolje je, da uporabimo nepregorne steklene, keramične ali porcelanaste čajnike.

Zdravilne čaje je dobro piti nesladkane ali sladkane z medom. Sladkamo lahko čaje zoper prehlad, kašelj in živčne tegobe. Zoper želodčne in črevesne težave, drisko, za boljšo prebavo pijmo grenke. Čaje za pomirjanje navadno pijemo zvečer, lahko tudi zjutraj. Čaje za urejanje prebave použijmo pol ure pred jedjo. Čaj za boljši spanec spijmo uro prej, preden gremo spat. Čaje proti prehladu, kašlju in gripi si lahko privoščimo večkrat dnevno. A saj veste, s čajem je tako kot z drugimi stvarmi v življenju, s pitjem ne gre pretiravati.

Najboljši porok za zdravje je zmerno uživanje čaja. Zdravilne čajne kure naj trajajo od enega do šest tednov. Dobro je, da čajne mešanice, ki jih pijemo zoper različne tegobe ali kar tako, vsake toliko časa zamenjamo.

Nekaj preprostih čajev in čajnih mešanic za vsakdanje tegobe

Čaj zoper kašelj pripravimo tako, da žličko zdrobljenih listov ozkolistnega trpotca prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut in precedimo.

Čaj zoper bojazni in strahove, ki so ga močno čislale že babice, tudi moja, je preprost lipov poparek: posušene lipove cvetove prelijemo z litrom vrele vode in pokrijemo. Čez 10 minut odcedimo. Popijemo skodelico po potrebi, tudi če smo živčni.

Čajno mešanico za pomirjanje pripravimo kot poparek iz melise, šentjanževke (sočasno jemanje določenih zdravil v kombinaciji s šentjanževko lahko povzroči stranske učinke) in hmeljevih vršičkov. Ta mešanica deluje sproščujoče in harmonično na počutje. Spijmo je do tri skodelice na dan. Priprava je enostavna. Žličko zeli prelijemo s skodelico, to je od 2 do 2,5 decilitri, vrele vode, pustimo stati 10 minut in precedimo. Lahko sladkamo z medom.

Prehladni čaj lahko zmešamo iz šipka, bezgovega in lipovega cvetja. Šipek naj bi vseboval kar šestkrat več vitamina C od limone. Štiri žlice posušenih šipkovih plodov vsujemo v liter hladne vode, počakamo, da zavre in kuhamo še 10 minut, nato odstavimo s kuhalnika, dodamo žlico bezgovega in lipovega cvetja in pustimo pokrito stati še 10 minut, odcedimo in pijemo večkrat dnevno.

Dober prsni čaj dobimo, če zmešamo lipo, timijan, janež, cvetove slezenovca in trobentice. Žlico mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut in precedimo.

Čajno mešanico zoper glavobol lahko v obliki poparka pripravimo iz citronke, kamilice in materine dušice. Ali pa iz kamilice, sivke in melise, ki jo med hudimi napadi migrene kot obkladek polagamo tudi na čelo.

Čajno mešanico zoper depresijo, zlasti zimsko, pripravimo kot prevretek iz melise, baldrijana (pri sočasnem jemanju baldrijana in zdravil, se posvetujmo z zdravnikom), kamilic in rožmarina. Žlico mešanice prelijemo s skodelico vode, zavremo in kuhamo minuto ali dve, nato pustimo stati še 10 minut in precedimo. Zjutraj in zvečer spijemo po skodelico napitka.

Čajno mešanico proti nespečnosti zmešajmo iz lipe, majarona, hmelja in melise. Če pa se zvečer še okopamo v lipovi kopeli, nas bo kar poneslo v deželo sanj.

Čajno mešanico za dobro razpoloženje pripravimo kot poparek iz janeža, melise, ognjiča, kamilice, lipovega cveta in jabolčne mete.

Čajna mešanica za poživitev v obliki poparka lahko vsebuje žajbelj, robidovo ali malinovo listje, rožmarin, citronko in vrtnico.

Jutranja čajna mešanica v obliki poparka naj vsebuje meliso, kakšno od met, citronko, žajbelj, ognjič in kakšen cvetek kamilic. Otrokom pa pripravimo kiselkast čaj iz šipka in hibiskusa.

Čajno mešanico za boljše delovanje srca v obliki poparka pripravimo tako, da zmešamo žlico cvetov črnega bezga, liste melise, koprive in preslico. Pokrito naj stoji 15 minut, nato odcedimo.

Čajna mešanica za krepitev moške potence naj bi vsebovala tri žlice drobno narezanih žajbljevih listov in žlico drobno narezanega hmelja. Zavremo in pustimo stati 15 minut. Pijemo trikrat na dan pred jedjo.