Začela se je "sezona" senenega nahoda

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / torek, 15. marec 2011 / 06:00

Alergijski rinokonjunktivitis ali seneni nahod je zelo pogosta bolezen, prizadene do dvajset odstotkov ljudi, še najbolj aktivni del populacije. V prvi polovici februarja so imeli že nekaj težav tisti, ki so preobčutljivi za pelod leske, marca začenja cveteti breza, še več njenega peloda bo aprila.

»Težave v smislu senenega nahoda ali intermitentnega alergijskega rinokonjunktivitisa so se zaradi toplih dni že začele, letos prej kot lani,« je povedala Nissera Bajrović, dr. med., iz Bolnišnice Golnik in opisala prve znake, ki opozarjajo na alergijo na spomladansko cvetenje: »Simptomi alergijskega rinokonjunktivitisa so srbež in solzenje oči, kihanje, serozen - voden izcedek iz nosu. To so po videzu lahko simptomi navadnega nahoda, le da trajajo dlje in se ponavljajo več sezon zaporedoma ob enakem času.«

Zdravnika je potrebno obiskati, če so težave zelo moteče, če so v času cvetenja prisotne tudi težave s strani spodnjih dihal, na primer težko dihanje, kašelj, piskanje v prsih. »Navadno pa ljudje poiščejo zdravniško pomoč, ko se težave ponavljajo nekaj sezon zaporedoma v istih mesecih,« je dejala zdravnica.

»V veliki meri k postavitvi diagnoze pripomore bolnikova zgodba. Povprašujemo po znakih in simptomih, značilen je vzorec ponavljanja, bolniki običajno že sami ugotovijo, kaj poslabša oziroma izzove njihove težave. Potem opravimo še kožne teste, izjemoma laboratorijske teste. Alergijski rinitis je kronična bolezen, zaenkrat ga ne znamo pozdraviti, lahko pa ga dobro zdravimo. Prvi ukrep je izogibati se vzročnemu alergenu; v času cvetenja, ko je lepo vreme, ne zračimo stanovanja kar cel dan in celo noč, ne zadržujemo se veliko na prostem, ne sušimo perila zunaj. Bolniku predpišemo nosni glukokortikoid - pršilo. Tabletko antihistaminika svetujemo ob večjih težavah. Priporočamo tudi izpiranje nosu s fiziološko raztopino večkrat na dan,« je poudarila zdravnica in nadaljevala: »Na voljo imamo učinkovito metodo zdravljenja, ki je vzročno usmerjena - specifična imunoterapija. Princip metode je ta, da v bolnikovo telo vnašamo alergen, ki mu dela težave, z namenom, da telo v stiku z istim alergenom iz narave ne odreagira tako burno. Uspeh je pričakovati pri bolnikih z blago in zmerno hudo obliko bolezni, pri bolnikih, ki imajo težave po enem ali dveh alergenih. Pri bolnikih, ki imajo težave po več alergenih in imajo veliko težav kljub rednemu prejemanju vseh predpisanih zdravil, imunoterapija običajno ni uspešna.«

Alergogenost posameznih vrst cvetnega prahu:

Zelo visoka: breza, cipresa, trave, oljka, ambrozija
Visoka: krišina, pelin
Srednje visoka: leska, jelša, jesen, platana, hrast, trpotec, pravi kostanj
Nizka: topol, javor, kislica, bezeg, metlikovke/ščirovke
Zelo nizka: tisa, brest, oreh, divji kostanj, hmelj
Cvetni prah iglavcev ni alergogen.

Podatke o trenutnih koncentracijah pelodov lahko dobite na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja.

Ko piči osa, čebela, sršen

»Alergija na strup kožekrilca se kaže enako, ne glede na vrsto kožekrilca. Normalno po piku je, da se pojavi manjša lokalna reakcija, ki v nekaj urah izzveni. Skrbi pa nas vse, kar se zgodi zunaj mesta pika in govori o sistemski preobčutljivostni reakciji. Najblažja oblika sistemske reakcije je koprivnica, nekoliko težja otekanje v različne predele telesa, tudi v grlo. Zelo resno je, če prizadetega po piku kožekrilca duši, najhujša reakcija pa se kaže z znižanjem krvnega tlaka in izgubo zavesti. V vseh primerih sistemske preobčutljivosti je potrebna čimprejšnja zdravniška pomoč, kasneje obisk pri alergologu, ki se bo odločil ali je potrebno zdravljenje s specifično imunoterapijo. Bolnika bo opremil tudi s setom za samopomoč (antihistaminik, glukokortikoid, v nekaterih primerih tudi adrenalinski avtoinjektor). Alergija se lahko razvije kadarkoli v življenju,« je povedala Nissera Bajrović, dr. med.