Poslanci o vladnih prioritetah

Državni zbor je v sredo velik del zasedanja namenil odgovoru predsednika vlade Boruta Pahorja poslancu DeSUS Jošku Godcu z januarskega zasedanja, kakšne so prioritete vlade do konca mandata.

Ljubljana - Takrat je predsednik vlade dejal, da letos v okviru prioritet načrtujejo sprejem 27 zakonov. Borut Pahor je dejal, da želi odpraviti vtis, da vlada nima vizije in načrta konkretnih korakov za njeno uresničitev, zato je pripravila šest prioritet. Zagotovil je tudi, da je po dveh letih recesije Slovenija na poti okrevanja. Ena od prednostnih nalog je konsolidacija javnih financ, kjer je načrtovano postopno zmanjševanje javnega primanjkljaja, stabilizacija javnega dolga brez dodatnih davčnih bremen ob večji učinkovitosti pobiranja davkov. Cilj pa je financiranje razvoja in potrebne infrastrukture in nadaljevanje uspešnejšega črpanja evropskih sredstev ter učinkovitejša poraba državnega denarja. Rešitev za izboljšanje pogojev za delovanje podjetij je v povečanju kreditnih potencialov. Pri izboljšanju plačilne discipline so prioritete določitev obveznih, razumnih plačilnih rokov, omejitev možnosti uveljavljenega odbitnega davka na dodano vrednost samo za račune, ki so poravnani v zakonskem roku, zavarovanje plačil do podizvajalcev in izločanje iz javnih razpisov tistih izvajalcev, ki nimajo poravnanih obveznosti do podizvajalcev. Na trgu dela vlada želi spremeniti delovna razmerja v smeri enostavnejših, hitrejših in učinkovitejših postopkov sklepanja in prekinjanja delovnega razmerja. Ne le za hitrejše odpuščanje, ampak tudi za hitrejše zaposlovanje, zatrjuje Pahor. Učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala pa vključuje predvsem zaseg in odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, pospešitev kazenskih postopkov, določitev javnofinančnih kaznivih dejanj. Šesta prednostna naloga pa so strukturni ukrepi in institucionalne prilagoditve.

O premierovem odgovoru so poslanci živahno razpravljali. Poslanec Anton Urh iz Bohinja, ki je govoril v imenu poslanske skupine DeSUS, je sicer izrazil načelno podporo vladnim ukrepom, vendar ne na račun kratenja pravic kateri koli kategoriji prebivalstva. Ob tem je omenil zakon o delovnih razmerjih, ki je bil lani v državnem zboru zavrnjen; o odpravninah, skrajševanju odpovednih rokov in zniževanju pravic zlasti starejšim delavcem pa imajo v tej stranki še vedno enako mnenje. Pozval je h konsenzu o pomembnih družbenih vprašanjih in izrazil pričakovanje, da predlogi ne bodo naleteli na »zaprta vrata, kot je denimo pri pokojninski reformi«. Od gorenjskih poslancev je razpravljal še Borut Sajovic (LDS), ki je med drugim dejal, da Slovenija sodi v tretjino uspešnejših evropskih držav, kjer stopnja zadolženosti, brezposelnosti in revščine izrazito ne izstopajo, ob uspešnem blaženju socialnih stisk pa smo v primerjavi z nekaterimi tudi razmeroma mirna in varna država, kjer se nezadovoljstvo ne odraža v nasilju na ulicah. Razmišljal je tudi o tem, zakaj se izgublja zaupanje ljudi: ker ne znamo ali nočemo stopiti skupaj, pač pa gledamo nazaj in odpiramo boleče teme, ki nas razdvajajo; pa tudi zato, ker smo v dveh letih boja s krizo zanemarili jasen razvojni fokus. Branko Grims (SDS) pa je o ukrepih vlade dejal, da jih zaznamujejo trije pridevniki: prepočasi, prepozno in premalo. Znova je spomnil, da je vlada »iz političnega napuha« doslej zavračala vse predloge opozicije. Da nima pravih rešitev za malo in srednje gospodarstvo, je ilustriral na primerih gorenjskih podjetnikov, ki govorijo o tem, da bodo svojo proizvodnjo selili v tujino. Kot primer tega, da vladni ukrepi ne učinkujejo, je navedel prizadevanje za skladen regionalni razvoj, ob čimer se hkrati predlaga sistem pokrajin brez Gorenjske. Znova je tudi spomnil na nedopustno zapiranje arhivov. Vlada nima rešitve problemov, je dejal, ampak je sama jedro slovenskih razvojnih problemov, zato je ukrep, ki manjka, njen čimprejšnji odhod z oblasti.