Slabši obisk smučišč zaradi krajših počitnic

Ob izteku enotedenskih zimskih šolskih počitnic, letos prvič enotnih za vso državo, se potrjuje bojazen turističnih delavcev, da bodo krajše počitnice povzročile izpad prihodkov.

Kranjska Gora, Bohinj – Minuli teden, ko bi bil po stari ureditvi prvi teden počitnic, so bile turistične zmogljivosti na Gorenjskem precej slabše zasedene kot v prvem tednu lanskih počitnic, kar je bilo v tem tednu nemogoče nadoknaditi, ugotavljajo gorenjski žičničarji in turistični delavci. Za nameček v turizmu čutijo tudi negativne posledice dolgotrajne gospodarske krize, vse večje brezposelnosti, pa tudi vreme upravljavcem smučišč ni šlo najbolj na roko.

V Žičnicah Kranjska Gora so imeli prejšnji teden 84-odstotni upad prihodka in obiskovalcev v primerjavi z letom poprej, medtem ko je ta teden prodaja smučarskih vozovnic za petino boljša kot v enakem obdobju lani. »Žal pa se je zgodilo tisto, na kar smo žičničarji ves čas opozarjali, namreč da izpada iz prejšnjega tedna v tem tednu ne moremo v celoti nadoknaditi,« ugotavlja Klavdija Gomboc iz Žičnic Kranjska Gora. Tudi ona se strinja, da za slabšo obiskanost kranjskogorskih smučišč ni krivo le združevanje šolskih počitnic, temveč tudi gospodarska kriza, narasla brezposelnost, ko mnogi nimajo denarja niti za osnovne potrebe, kaj šele dopust, svoje je dodalo še slabo vreme.

Podobno razmišlja tudi Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj: »Po sedaj zbranih podatkih bomo v Bohinju letos na račun združevanja počitnic ustvarili za polovico manj nočitev. To pomeni, da bomo izgubili okoli deset tisoč nočitev, kar je približno pol milijona evrov, medtem ko je v vsej zimski sezoni število nočitev upadlo le za desetino. Nikakor nismo za združevanje šolskih počitnic. Najbrž pa je šestmesečna javna polemika o smiselnosti združevanja počitnic in napovedovanje gneče na smučiščih v tem tednu marsikaterega slovenskega gosta že predčasno odgnala v tujino.« Tudi Langus se zaveda, da je k upadu obiska precej prispevala slaba gospodarska situacija v državi, kar se bohinjskemu turizmu, ki je zelo odvisen od slovenskega trga, še bolj pozna. V Bohinju je namreč delež slovenskih gostov 48-odstoten. »Takšnim negativnim posledicam odločitve enega ministrstva bi se najbrž lahko izognili, ko bi vlada že uresničila lanski sklep o ustanovitvi sveta za turizem, saj bi ta verjetno omogočil medresorsko usklajevanje. Nepojmljivo se mi namreč zdi, da se v tako majhni državi štiri ministrstva ne morejo usklajevati med seboj,« razmišlja.

Tudi na Krvavcu beležijo slabše rezultate kot lani, je povedal vodja komerciale in marketinga v RTC Krvavec Luka Vrančič: »V primerjavi z lansko in predlansko sezono je obisk v teh dveh tednih za približno polovico manjši. Res pa je, da je tudi celotna sezona za približno tretjino slabša od prejšnjih, čemur je poleg krize botrovala tudi za žičničarje zelo neugodna odjuga.« Zmanjšal se je predvsem obisk enodnevnih gostov iz Slovenije, ki na Krvavcu ustvarijo daleč največ prometa, medtem ko imajo večdnevnih gostov (večinoma iz Hrvaške, Srbije in Madžarske) celo za desetino več.

Kljub povečanemu obisku smučišč v tem tednu pa dežurna ekipa helikopterske nujne pomoči na brniškem letališču do srede ni imela dela. »Do srede je bilo slabo vreme, zato se niti ni dalo poleteti. Med šolskimi počitnicami se sicer število poškodb na smučiščih precej poveča, zato smo ta teden tudi vzpostavili dežurstvo, v reševalno ekipo pa vključili tudi gorske reševalce, tako da lahko sedaj hudo poškodovane smučarje rešujemo tudi s pomočjo vitla. Nas sicer pokličejo ob najhujših poškodbah, ko ponesrečenca ne smemo premikati, na primer ob poškodbah glave in hrbtenice,« je pojasnil Uroš Lampič, vodja helikopterske nujne medicinske pomoči.